Jedro

V obravnavani zadevi je tožena stranka tožniku dodelila BPP v obliki pravnega svetovanja in zastopanja v neuvedenem izvršilnem postopku na prvi stopnji zaradi izterjave denarnega zneska na podlagi sklenjene sodne poravnave. Hkrati je ocenila, da v tem trenutku še ni gotovo, ali bodo tožniku v zvezi s sodnim postopkom, za katerega mu je bila BPP odobrena, sploh nastali kakšni (drugi) stroški (razen za sodno takso), in je zato dodeljeno BPP omejila na pravno svetovanje in zastopanje v neuvedenem izvršilnem postopku. S tako oceno tožene stranke, ki ji tožnik v tožbi ne nasprotuje, se glede na stanje zadeve (to je še neuveden izvršilni postopek) strinja tudi sodišče. Takšna odločitev pa ni ovira za vložitev nove prošnje za dodelitev BPP v obliki oprostitve plačila stroškov postopka, če se bo tekom postopka, za katerega mu je že odobrena BPP v obliki pravnega zastopanja in svetovanja, pokazalo, da bodo nastali stroški postopka v smislu petega odstavka 26. člena ZBPP.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je organ za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) v I. točki izreka tožniku dodelil BPP v obliki pravnega svetovanja in zastopanja v neuvedenem izvršilnem postopku na prvi stopnji zaradi izterjave 4.459,50 evrov na podlagi sodne poravnave, sklenjene pred Okrožnim sodiščem v Krškem I P 97/2015 z dne 25. 5. 2016; v II. točki je kot neutemeljeno zavrnil prošnjo glede oprostitve plačila stroškov postopka; v III. točki je za izvajanje odobrene BPP določi odvetnico A.A.; v IV. točki pa je tožniku oziroma izvajalki BPP naložil, da z odločbo seznanita pristojno sodišče. V obrazložitvi izpodbijanega dela tožena stranka navaja, da je za odločanje o oprostitvi plačila sodne takse pristojno sodišče, pred katerim teče postopek, za katerega je dodeljena BPP. Če pa bodo v postopku nastali še kakšni drugi stroški, naj bi tožnik takrat lahko prosil za njihovo oprostitev, saj v trenutku odločanja še naj ne bi bilo gotovo, ali bodo sploh nastali.

2. Tožnik se ne strinja z odločitvijo v II. točki izpodbijane odločbe in s tožbo predlaga odpravo izpodbijanega dela odločbe ter vrnitev zadeve v tem obsegu v ponovno odločanje toženi stranki. V tožbi navaja, da iz vloge za dodelitev BPP izhaja, da je prošnjo vložil za dodelitev BPP za oprostitev plačila stroškov v postopku pred sodiščem, ne pa tudi za oprostitev plačila sodnih taks. Sklicuje se na vsebino 9. alineje prvega odstavka 26. člena in petega odstavku 26. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) in trdi, da so lahko stroški postopka tudi stroški izvedenca, priče, tolmača vročevalca, prevajalca, stroški zunanjega poslovanja sodišča in drugi opravičeni stroški. Meni, da je nesporno, da je vložil prošnjo za oprostitev plačila stroškov postopka in ne za oprostitev plačila sodnih taks.

3. Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da so upoštevaje določbe Zakona o pravdnem postopku, ki se skladno z Zakonom o izvršbi in zavarovanju smiselno uporablja tudi v izvršilnem postopku, sodne takse štejejo za stroške postopka. Glede odločitve o zavrnitvi prošnje za oprostitev ostalih stroškov postopka navaja, da je tožniku z dodelitvijo BPP v obliki zastopanja in svetovanja pred sodiščem na prvi stopnji zagotovljeno ustrezno varstvo pravic v izvršilnem postopku. Tožnik naj tudi ne bi navedel, katerih stroškov postopka naj se ga oprosti niti jih ni izkazal. Meni, da bo v primeru, če bo v postopku treba plačati kakšne stroške, ki so sedaj še nedoločeni in negotovi, tožnik lahko vložil prošnjo za dodelitev BPP v obliki oprostitve teh stroškov.

4. Tožba ni utemeljena.

5. Tožnik v tožbi izrecno trdi, da se njegova vloga ne nanaša na BPP v obliki oprostitve plačila sodnih taks. V bistvu s tožbo uveljavlja, da je tožena stranka zmotno uporabila določbe 26. člena ZBPP, ki med oblikami BPP pozna tudi oprostitev plačila stroškov sodnega postopka (9. alineja prvega odstavka 26. člena ZBPP). S svojo vlogo pa naj bi uveljavljal odobritev BPP za te stroške, ki so primeroma našteti v petem odstavku 26. člena ZBPP.

6. Po presoji sodišča tožena stranka ni spregledala niti zmotno uporabila navedenih določb 26. člena ZBPP, ki dopuščajo odobritev BPP v obliki oprostitve plačila (drugih) stroškov sodnega postopka (ki niso sodne takse). Njena odločitev o temu delu tožnikove prošnje ima podlago v prvi alineji drugega odstavka 28. člena ZBPP. Po tej določbi lahko pristojni organ za BPP določi drugačen obseg posameznih oblik BPP, kot jo uveljavlja prosilec, če oceni, da bo tudi s posameznimi oblikami pravne pomoči dosežen pričakovani rezultat. 7. V obravnavani zadevi je tožena stranka tožniku dodelila BPP v obliki pravnega svetovanja in zastopanja v neuvedenem izvršilnem postopku na prvi stopnji zaradi izterjave denarnega zneska na podlagi sklenjene sodne poravnave. Hkrati je ocenila, da v tem trenutku še ni gotovo, ali bodo tožniku v zvezi s sodnim postopkom, za katerega mu je bila BPP odobrena, sploh nastali kakšni (drugi) stroški (razen za sodno takso), in je zato dodeljeno BPP omejila na pravno svetovanje in zastopanje v neuvedenem izvršilnem postopku. S tako oceno tožene stranke, ki ji tožnik v tožbi ne nasprotuje, se glede na stanje zadeve (to je še neuveden izvršilni postopek) strinja tudi sodišče. 8. Takšna odločitev pa ni ovira za vložitev nove prošnje za dodelitev BPP v obliki oprostitve plačila stroškov postopka, če se bo tekom postopka, za katerega mu je že odobrena BPP v obliki pravnega zastopanja in svetovanja, pokazalo, da bodo nastali stroški postopka v smislu petega odstavka 26. člena ZBPP (prim. sodba I U 1712/2011 z dne 8. 11. 2011). Upravičenec lahko namreč za BPP zaprosi v katerikoli fazi postopka, pri čemer lahko dodeljena pravna BPP zajema le tiste stroške postopka, ki so nastali po dnevu vložitve prošnje za dodelitev BPP (drugi odstavek 11. člena ZBPP).

9. Glede na navedeno je sodišče presodilo, da je tožba neutemeljena, zato jo je zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).

10. Odločitev o stroških temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po kateri v primeru, ko sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.