Jedro

Med tožnico in njenim bivšim možem je obstaja zunajzakonska skupnost, zato je bil z izpodbijanima odločbama pri ugotavljanju materialnega položaja poleg tožnice kot vlagateljice pravilno upoštevan tudi zunajzakonski partner in njegovi dohodki. Zaradi preseganja zneska minimalnega dogodka za dodelitev obravnavane pravice iz javnih sredstev s skupnim dohodkom tožnice in zunajzakonskega partnerja je bila vloga za dodelitev varstvenega dodatka utemeljeno zavrnjena.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek na odpravo odločb, št. ... z dne 21. 2. 2017 in št. ... z dne 24. 5. 2017 ter priznanje varstvenega dodatka od 15. 2. 2017 dalje, ki naj ga odmeri toženec s posebno odločbo. Sklenilo je, da tožnica stroške postopka krije sama.

2. Zoper sodbo se pritožuje tožnica iz vseh pritožbenih razlogov. Sodišče prve stopnje je napačno zaključilo, da z nekdanjim zakoncem živi v zunajzakonski zvezi, in s tem v zvezi sploh ni izvedlo nobenega relevantnega dokaza. Ne živita v zunajzakonski skupnosti in tudi nimata skupnega gospodinjstva. Medsebojna pomoč še ne pomeni, da živita v zunajzakonski skupnosti, saj za kaj takšnega ni svobodne odločitve. Sodišče prve stopnje je zanemarilo njeno izpoved v zvezi z odnosom do nekdanjega zakonca, zlasti glede tega, da zaradi materialnih okoliščin živita na istem naslovu z ločenim gospodinjstvom. Izredna denarna socialna pomoč bi se nakazala njej, ker ima bivši mož blokiran račun. Predlaga spremembo sodbe v smeri ugoditve tožbenemu zahtevku.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve v skladu z 2. odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP)1 pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje na podlagi pravilno in popolno ugotovljenega dejanskega stanja pravilno uporabilo materialno pravo. Dejansko stanje je bilo dovolj razčiščeno že na podlagi izvedenih dokazov, zato v obravnavanem primeru ni bilo nobene potrebe, da bi sodišče prve stopnje kakršne koli dokaze, ki jih tožnica sama, razen svojega zaslišanja, sploh ni predlagala, izvajalo samo. V postopku tudi ni prišlo do procesnih kršitev, na katere se pazi po uradni dolžnosti.

5. Izpodbijana sodba je utemeljena s prepričljivimi dejanskimi in utemeljenimi pravnimi razlogi, s katerimi pritožbeno sodišče soglaša. Glede na pritožbene navedbe je potrebno dodati naslednje.

6. Predmet tega socialnega spora je presoja pravilnosti in zakonitosti izpodbijanih zavrnilnih odločb o varstvenem dodatku. Ker je bilo ugotovljeno, da je tožnica z nekdanjim zakoncem A.A. v zunajzakonski skupnosti, so bili v dohodek za ugotavljanje premoženjskega stanja v zvezi z izpolnjevanjem pogojev za dodelitev varstvenega dodatka, upoštevani tudi njegovi dohodki. Skupni dohodki tožnice in zunajzakonskega partnerja oziroma družine pa so presegli znesek minimalnega dohodka za dodelitev obravnavane pravice iz javnih sredstev.

7. Enako, torej da sta tožnica in A.A. v zunajzakonski skupnosti in njuni skupni dohodki presegajo znesek minimalnega dohodka za varstveni dodatek, je pravilno zaključilo tudi sodišče prve stopnje.

8. Pravna podlaga za pritožbeno rešitev zadeve je Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS)2. Po 10. členu ZUPJS se pri ugotavljanju povprečnega mesečnega dohodka na družinskega člana poleg vlagatelja med drugim upošteva tudi zakonec oziroma oseba, s katero vlagatelj živi v zunajzakonski skupnosti. Zunajzakonska skupnost je dlje časa trajajoča življenjska skupnost moškega in ženske, ki nista sklenila zakonske zveze (12. člen Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerij - ZZZDR3). Po sodni praksi4 je pri ugotavljanju zunajzakonske skupnosti potrebno izhajati iz tega, da mora biti enaka vsebini zakonske skupnosti. Torej mora zadovoljevati čustvene, moralne in materialne potrebe partnerjev, poleg tega pa mora biti opazna navzven in zato izpolnjevati tudi nekatere za okolico dobro vidne pogoje, kot sta skupno bivanje in skupno gospodinjstvo.

9. V okoliščinah konkretnega primera, ko je A.A. v istem časovnem obdobju, v katerem je tožnica uveljavljala obravnavani varstveni dodatek, uveljavljal izredno denarno pomoč in tožnico navedel kot zunajzakonsko partnerko, kateri naj se dodeljena sredstva tudi nakažejo, tožnica pa je vlogo kot zunajzakonska partnerka celo sama podpisala, je, četudi imata prijavljeno ločeno gospodinjstvo, mogoče pravilno zaključiti le, da je zunajzakonska skupnost med tožnico in A.A. podana. Za dodelitev obravnavanih javnih sredstev namreč veljajo enaka pravila glede kroga oseb, ki se upoštevajo med družinske člane vlagatelja, torej 10. člen ZUPJS, in se po 37. in v zvezi z 52. členom Zakona o socialnovarstvenih prejemkih (ZSVarPre)5 dodelijo kot ena za vso družino. Upoštevanje tožnice kot zunajzakonske partnerke A.A. pri uveljavljanju oziroma dodeljevanju izredne denarne pomoči, in sočasno upoštevanje tožnice kot samske osebe pri uveljavljanju oziroma dodeljevanju varstvenega dodatka bi bilo v nasprotju s citiranimi predpisi in zato ni sprejemljivo. Obstoj zunajzakonske skupnosti pa potrjuje tudi tožničina izpoved. Izpovedala je, da si po ločitvi nista bila zmožna zagotoviti primernega stanovanja, zato še vedno bivata skupaj. Hrano imata vsak svojo, mu pa opere perilo. Večkrat si finančno pomagata, vzajemno si pomagata, če kdo zboli. Tožnica prevzame tudi njegovo pošto, če ji to naroči. Tožničine pritožbene navedbe v zvezi z neobstojem zunajzakonske skupnosti so zato neutemeljene.

10. Ker je torej med tožnico in njenim bivšim možem obstaja zunajzakonska skupnost, je bil z izpodbijanima odločbama pri ugotavljanju materialnega položaja poleg tožnice kot vlagateljice pravilno upoštevan tudi zunajzakonski partner in njegovi dohodki. Zaradi preseganja zneska minimalnega dogodka za dodelitev obravnavane pravice iz javnih sredstev s skupnim dohodkom tožnice in zunajzakonskega partnerja je bila vloga za dodelitev varstvenega dodatka utemeljeno zavrnjena. Posledično je tudi tožbeni zahtevek na odpravo izpodbijanih zavrnilnih odločb in priznanje varstvenega dodatka utemeljeno zavrnjen.

11. Glede na vse predhodno navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 353. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

1 Ur. l. RS, št. 73/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami. 2 Ur. l. RS, št. 62/10 s spremembami. 3 Ur. l. RS, št. 15/76 s spremembami. 4 Na primer Psp 642/2015. 5 Ur. l. RS, št. 61/10 s spremembami.