Jedro

Toženo stranko zastopa pooblaščenec - odvetniška družba. V spisu je namreč pooblastilo, ki je bilo vloženo že dne 29. 8. 2017, torej pred tem, ko je sodišče zadevno sodbo odpravilo (dne 30. 8. 2017), zato bi ga sodišče prve stopnje moralo upoštevati in sodbo vročati pooblaščencu tožene stranke. Kadar ima stranka pooblaščenca, se namreč pisanja vročajo njemu in ne neposredno stranki. To velja tudi za pravne osebe, če za zastopanje pooblastijo odvetnika oziroma odvetniško družbo, kot je to v obravnavani zadevi storila tožena stranka. Neposredno vročanje stranki, kadar ima ta pooblaščenca, po ustaljeni sodni praksi ne šteje za veljavno opravljeno in predstavlja absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se napoved pritožbe tožene stranke z dne 26. 9. 2017 zoper sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani opr. št. Pg 1153/2017 z dne 29. 8. 2017 zavrže. 2. Zoper sklepa se pravočasno pritožuje tožena stranka. Uveljavlja pritožbena razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (1. in 2. točka 1. odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP)). Višjemu sodišču smiselno predlagala, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek. Priglasila je pritožbene stroške.

3. Pritožba tožene stranke je bila vročena tožeči stranki, ki v pravočasnem odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev. Priglasila je pritožbene stroške.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Ker se tožbeni zahtevek tožeče stranke nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR, obravnavani gospodarsko pravni spor teče po določbah postopka v sporih majhne vrednosti (495. člen ZPP). O pritožbi zoper sklep je zato na podlagi 5. odstavka 458. člena ZPP odločal sodnik posameznik.

6. V predmetni zadevi je sodišče prve stopnje dne 29. 8. 2017 izdalo sodbo s skrajšano obrazložitvijo (6. odstavek 323. člena v zvezi s 1. odstavkom 496. člena ZPP). Omenjeno sodbo je sodišče prve stopnje pravdnima strankama odpravilo dne 30. 8. 2017, pri čemer jo je toženi stranki vročalo neposredno (ne po pooblaščencu). Štelo je, da je bila toženi stranki sodba vročena s fikcijo dne 15. 9. 2017 (3. in 4. odstavek 142. člena ZPP) in da se je zato 8 dnevni rok za vložitev napovedi pritožbe (3. odstavek 496. člena ZPP) iztekel dne 25. 9. 2017. Napoved pritožbe, ki jo je tožena stranka poslala priporočeno po pošti dne 26. 9. 2018 je posledično štelo kot prepozno in jo z izpodbijanim sklepom zavrglo.

7. Tožena stranka v pritožbi utemeljeno opozarja, da je sodišče prve stopnje storilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, s tem ko sodbe z dne 29. 8. 2017 ni vročalo njenemu pooblaščencu, pač pa neposredno njej. Držijo pritožbene navedbe, da toženo stranko zastopa pooblaščenec - odvetniška družba. V spisu je namreč pooblastilo (priloga B2 spisa), ki je bilo vloženo že dne 29. 8. 2017 (list. št. 48 spisa), torej pred tem, ko je sodišče zadevno sodbo odpravilo (dne 30. 8. 2017), zato bi ga sodišče prve stopnje moralo upoštevati (smiselno 99. člen ZPP) in sodbo vročati pooblaščencu tožene stranke. Kadar ima stranka pooblaščenca, se namreč pisanja vročajo njemu in ne neposredno stranki (1. odstavek 137. člena ZPP). To velja tudi za pravne osebe, če za zastopanje pooblastijo odvetnika oziroma odvetniško družbo,1 kot je to v obravnavani zadevi storila tožena stranka. Neposredno vročanje stranki, kadar ima ta pooblaščenca, po ustaljeni sodni praksi ne šteje za veljavno opravljeno in predstavlja absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.2

8. Pritožbi je torej treba pritrditi, da je izpodbijani sklep obremenjen z navedeno procesno kršitvijo. Kljub pooblastilu odvetniški družbi, ki je v spisu, je bila namreč omenjena sodba vročena neposredno toženi stranki (vročilnica na red. št. 14 spisa), kar je v nasprotju s 1. odstavkom 137. člena ZPP. Rok za napoved pritožbe začne teči od vročitve sodbe s skrajšano obrazložitvijo (3. odstavek 496. člena ZPP), seveda pa mora biti ta vročitev pravilna. Zato z vročitvijo neposredno stranki, ki je imela pooblaščenca, rok za napoved pritožbe ni mogel začeti teči in posledično tožene stranke ne morejo zadeti posledice nepravočasne napovedi pritožbe (smiselno 1. odstavek 343. člena ZPP).

9. Ker je uveljavljana procesna kršitev podana, je bilo potrebno pritožbi ugoditi in izpodbijani sklep razveljaviti, zadevo pa vrniti sodišču prve stopnje, da bo nadaljevalo s postopkom v zvezi z napovedjo pritožbe (3. točka 365. člena ZPP).

10. Odločitev o pritožbenih stroških se skladno s 3. odstavkom 165. člena ZPP pridrži za končno odločbo.

1 Npr. sklep Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. II Cp 1267/2013 z dne 10.5.2013. 2 Npr. sklepa Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. II Cpg 688/2000 z dne 14.9.2000 in opr. št. I Cpg 41/2011 z dne 28.2.2011 ter sklepa Vrhovnega sodišča RS, opr. št. II Ips 360/2004 z dne 6.10.2005 in opr. št. II Ips 757/2007 z dne 27.8.2008.