Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Cenitev zapuščine in ocena gospodarske zmožnosti zaščitene kmetije sta pri izplačilu nujnega dednega deleža v denarju v interesu vseh dedičev, tako prevzemnika kot nujnih dedinj. Brez navedene cenitve in ocene dedovanje v konkretnem primeru ne more biti zaključeno, čimprejšnji zaključek pa je v interesu vseh treh. Posledično so vsi trije dolžni plačati naloženi predujem za sodnega cenilca.
Pritožba se zavrne in sklep potrdi.
1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da so dediči A. K., M. S. in R. P., dolžni v roku 15 dni plačati predujem za sodnega cenilca, in sicer A. K. v višini 1.200,00 EUR, M. S. v višini 200,00 EUR in R. P. v višini 200,00 EUR.
2. Zoper sklep je A. K. vložil pravočasno pritožbo brez izrecne navedbe pritožbenih razlogov in predlagal, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da naloži vsaki strani plačilo ene polovice predujma. Navaja, da za izvedenca, ki bo ocenil gospodarsko zmožnost kmetije in socialne razmere, plača predujem on, ker je bila to njegova zahteva, za cenilca, ki naj ugotovi vrednost gozdnih zemljišč, pa naj predujem založita sodedinji. Vsaka stran naj torej plača polovico predujma.
3. M. S. in R. P. na pritožbo nista odgovorili.
4. Pritožba ni utemeljena.
5. Kot pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje, je tako cenitev zapuščine kot ocena gospodarske zmožnosti zaščitene kmetije in socialnih razmer prevzemnika zaradi izplačila nujnega dednega deleža1 v denarju, v interesu vseh dedičev, tako prevzemnika A. K. kot nujnih dedinj. Brez navedene cenitve in ocene, dedovanje v konkretnem primeru ne more biti zaključeno (14., 15. člen Zakona o dedovanju kmetijskih gospodarstev), čimprejšnji zaključek pa je v interesu vseh treh.
6. Razumna je tudi odločitev sodišča prve stopnje, da sta dedinji dolžni plačati del predujma v skladu s svojima nujnima dednima deležema (vsaka v višini 1/8), oporočni dedič in prevzemnik zaščitene kmetije (pritožnik) pa v preostalem delu.
7. Glede na povedano je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in sklep potrdilo (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 163. členom Zakona o dedovanju).
1 M. S. in R. P.