Jedro

Z obravnavanimi posegi je bila spremenjena konstrukcija obstoječega objekta in s tem poseženo vanjo. Nadvišanje mansardne etaže namreč pomeni zvišanje zidu kot konstrukcijskega elementa, prav tako zamenjava strešne konstrukcije (torej odstranitve stare in gradnjo nove). Poseg v strešno konstrukcijo predstavlja tudi izvedba frčade, medtem ko je izvedba terase gradnja novega konstrukcijskega elementa. Enako velja za preboje v obod stavbe oziroma v zunanje zidove objekta. Na navedeno presojo zato ne morejo vplivati posplošena tožbena stališča, da naj bi šlo pri tem za nujna vzdrževalna dela, opravljena za preprečitev nastanka velike materialne škode.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Toženka je z izpodbijano odločbo tožniku izrekla inšpekcijske ukrepe zaradi nelegalne rekonstrukcije stanovanjskega objekta na zemljišču parc. št. 572/5 k.o. …. Naložila mu je, da takoj po vročitvi odločbe ustavi gradnjo, in sicer nadvišanje mansardne etaže vključno z izdelavo novega lesenega ostrešja in izvedbo frčade, da ustavi odstranitev ostrešja nad vzhodnim delom objekta in izvedbo deloma nadstrešene terase ter izvedbo novih prebojev v obodno konstrukcijo in pozidavo obstoječih odprtin (1. točka izreka). Navedeno mora odstraniti v roku šestih mesecev in vzpostaviti zemljišče prejšnje stanje (2. točka). Če obveznost iz 1. točke ne bo izpolnjena, se bo začel postopek izvršbe denarne obveznosti (3. točka), v primeru neizpolnitve obveznosti iz 2. točke izreka pa postopek izvršbe nedenarne obveznosti, ki se bo opravil po drugih osebah na zavezančeve stroške (4. točka). Prepovedi za objekt iz 158. člena Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1) so bile izrečene v 5. točki izreka, poleg tega pa še navedeno, da bo o stroških postopka izdan poseben sklep (6. točka), da pritožba ne zadrži izvršitve odločbe (7. točka) in da je odločba takse prosta (8. točka).

Iz obrazložitve odločbe izhaja, da je gradbeni inšpektor na kraju samem 26. 10. 2011 ugotovil, da se na omenjenem stanovanjskem objektu izvaja rekonstrukcija, in sicer z nadvišanjem mansardne etaže, z izvedbo frčade, zamenjavo ostrešja, izvedbo deloma nadstrešene terase nad vzhodnim delom objekta, izvedeni pa so tudi novi preboji v obod stavbe in pozidane nekatere obstoječe odprtine. Ker si tožnik kot investitor za navedeno gradnjo v nasprotju s prvim odstavkom 3. člena ZGO-1 ni pridobil gradbenega dovoljenja, gre za nelegalno gradnjo, za katero se izrečejo ukrepi iz 152. člena ZGO-1. Upravni organ druge stopnje je tožnikovo pritožbo zavrnil in v razlogih poudaril, da je rekonstrukcija objekta opredeljena v 7.2. točki prvega odstavka 2. člena ZGO-1. Da gre v obravnavanem primeru za rekonstrukcijo in ne za nujna vzdrževalna dela, kot to zatrjuje pritožnik, izhaja iz zapisnika z dne 26. 10. 2011. Z vzdrževalnimi deli se namreč ne sme poseči v konstrukcijo objekta.

Tožnik se s tako odločitvijo ne strinja in v tožbi navaja, da je kupil hišo v zelo slabem stanju in da sta bili zgrajeni garaži za garažiranje tovornjakov ter za priročno mehanično delavnico, česar pa ne potrebuje. Zato se je odločil, da bo na tem delu stavbe opravil gradbena dela in omogočil uporabo v bivalne namene. Tako je obstoječe odprtine delno pozidal, s čimer pa ni bilo poseženo v konstrukcijo. Ob obnovi je delno izdelal novo leseno ostrešje, saj je bila prejšnja strešna konstrukcija zgrajena z manj zanesljivimi materiali, je puščala in bila nevarna za tožnika in okolico. Tovorna garažna vrata je zamenjal z garažnimi vrati za osebna vozila in zaradi razlike v dimenzijah pozidal ta del stavbe. Dela je izvajal na podlagi projektne dokumentacije, zaradi česar je menil, da za rekonstrukcijska in vzdrževalna dela ne potrebuje gradbenega dovoljenja. Meni tudi, da iz izpodbijane odločbe ni razvidno, kateri posegi so posegali v konstrukcijo objekta. Poleg tega upravni organ ni ugotavljal, ali je v času gradnje veljavni občinski prostorski načrt Mestne občine Ljubljana (Uradni list RS, št. 78/10, v nadaljevanju OPN) določal odmaknjenost objektov za več kot 1,5 m od posestne meje. Predlaga, naj sodišče izpodbijano odločbo odpravi, toženki pa naloži plačilo stroškov tega postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Toženka na tožbo ni odgovorila.

Tožba ni utemeljena.

Po 7.2. točki prvega odstavka 2. člena ZGO-1 je rekonstrukcija objekta spreminjanje tehničnih značilnosti obstoječega objekta in njegovo prilagajanje spremenjeni namembnosti ali spremenjenim potrebam oziroma izvedba del, s katerimi se bistveno ne spremeni velikost, spreminjajo pa se njegovi konstrukcijski elementi, zmogljivost /.../. Kot izhaja iz prvega odstavka 3. člena ZGO-1, se rekonstrukcija objekta lahko začne le na podlagi pravnomočnega gradbenega dovoljenja. V nasprotnem primeru gre za nelegalno gradnjo (12.1. točka prvega odstavka 2. člena ZGO-1). V tem primeru pristojni gradbeni inšpektor odredi, da se gradnja takoj ustavi ter da se že zgrajeni objekt v določenem roku na stroške inšpekcijskega zavezanca odstrani, vzpostavi prejšnje stanje ali drugače sanira objekt, če vzpostavitev v prejšnje stanje ni možna (152. člen ZGO-1).

Ker v zadevi ni sporno, da tožnik ni pridobil gradbenega dovoljenja za rekonstrukcijo stanovanjske stavbe, gre po prej navedenih določbah za nelegalno gradnjo, za katero je treba izreči inšpekcijske ukrepe v skladu z ZGO-1. Sodišče se namreč ne strinja, da gre v obravnavani zadevi le za izvedbo posegov, ki pomenijo vzdrževanje, oz. da iz odločbe ni razvidno, s čim je bilo poseženo v konstrukcijo objekta. Slednje je namreč navedeno tako v izreku kot v prvem odstavku obrazložitve izpodbijane odločbe. Tudi sodišče meni, da je bila z naštetimi – uvodoma povzetimi – posegi spremenjena konstrukcija obstoječega objekta in s tem poseženo vanjo. Nadvišanje mansardne etaže namreč pomeni zvišanje zidu kot konstrukcijskega elementa, prav tako zamenjava strešne konstrukcije (torej odstranitev stare in gradnjo nove). Poseg v strešno konstrukcijo predstavlja tudi izvedba frčade, medtem ko je izvedba terase gradnja novega konstrukcijskega elementa. Enako velja za preboje v obod stavbe oziroma v zunanje zidove objekta. Na navedeno presojo zato ne morejo vplivati posplošena tožbena stališča, da naj bi šlo pri tem za nujna vzdrževalna dela, opravljena za preprečitev nastanka velike materialne škode.

Poleg tega tožnik v tožbi tudi sam navaja, da je na delu hiše, v katerem sta bili garaži za tovornjake in priročna mehanična delavnica, izvedel gradbena dela, ki naj bi omogočila uporabo v bivalne namene. Navedeno pomeni, da je tožnik z gradbenimi deli obstoječi objekt delno prilagodil spremenjeni namembnosti oziroma spremenjenim potrebam, kar je prav tako značilnost rekonstrukcije.

Za presojo v tej zadevi ni pomembno, ali gradnja izpolnjuje pogoje za pridobitev gradbenega dovoljenja, saj je bistveno, da tega investitor pred začetkom del ni imel. Morebiti kasneje pridobljeno gradbeno dovoljenje bo zato imelo vpliv le na morebitni izvršilni postopek.

V izpodbijani odločbi naložena vzpostavitev prejšnjega stanja na podlagi 152. člena ZGO-1 pomeni vzpostavitev zakonitega stanja z odstranitvijo nelegalne gradnje in s tem dosego stanja, kot je bilo pred začetkom nezakonite gradnje (tako tudi Vrhovno sodišče v sodbi X Ips 362/2012 z dne 20. 2. 2013). V obravnavani zadevi mora biti torej stavba vzpostavljena v stanje pred rekonstrukcijo, to je z enako obliko, dimenzijami in nakloni, kot pred izvedbo gradnje. Zato je neutemeljeno tožbeno stališče, da vzpostavitev prejšnjega stanja na ostrešju ni mogoča. Ker na drugačno odločitev v zadevi ne morejo vplivati niti ostale tožbene navedbe, je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo (prvi odstavek 63. člena ZUS-1).

Kadar sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka (četrti odstavek 25. člena ZUS-1).