Jedro

Za podaljšanje ukrepa iz tretjega odstavka 19. člena ZPND bi morala predlagateljica s stopnjo verjetnosti izkazati, da obstajajo enaki razlogi oziroma so razlogi v bistvenem istovetni (glede na vrednostni in interesni temelj) z razlogi, zaradi katerih so bili nasprotnemu udeležencu izrečeni ukrepi s sklepom z dne 9. 7. 2024 in da izrečeni ukrepi niso učinkovali. Izrečeni ukrepi niso dosegli svojega namena takrat, če jih je nasprotni udeleženec kršil na način, da je pri predlagateljici znova povzročil ogroženost take stopnje, ki terja podaljšanje ukrepov zaradi njene zaščite. Skozi prizmo vrednotenja teh predpostavk je sodišče prve stopnje tudi ocenilo ravnanja udeležencev in presojalo, ali je predlog za podaljšanje izrečenih ukrepov sorazmeren stopnji ogroženosti predlagateljice.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Dosedanji potek postopka

1.Sodišče prve stopnje je s sklepom V N 1015/2024 z dne 9. 7. 2024 nasprotnemu udeležencu za obdobje 12 mesecev prepovedalo približevati se predlagateljici na razdaljo manj kot 200 m, približati se stanovanjskemu bloku A., kjer živi predlagateljica, na razdaljo manj kot 200 m, in na kakršenkoli način navezovati stike s predlagateljico, vključno s sredstvi za komunikacijo na daljavo in tudi preko tretjih oseb in odločilo, da se v primeru kršitve teh ukrepov nasprotnemu udeležencu izreče denarna kazen v višini 500,00 EUR. Sodišče prve stopnje je izdalo navedeni sklep, ker je že na podlagi navedb predlagateljice in predloženih dokazov v predlogu, ugotovilo, da je predlagateljica izkazala za verjetno, da je nasprotni udeleženec nad predlagateljico dalj časa izvajal psihično in fizično nasilje. Nasprotni udeleženec zoper ta sklep ni vložil ugovora. Sklep je postal pravnomočen 8. 8. 2024. Predlagateljica je 24. 6. 2025 vložila predlog za podaljšanje izrečenih ukrepov, kateremu je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 7. 7. 2025 ugodilo in za obdobje 6 mesecev podaljšalo izrečene ukrepe. Nasprotni udeleženec je zoper sklep 14. 7. 2025 vložil ugovor.

Odločitev sodišča prve stopnje

2.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugovoru nasprotnega udeleženca zoper sklep z dne 7. 7. 2025 ugodilo, ta sklep razveljavilo in predlog predlagateljice z dne 24. 6. 2025 za podaljšanje izrečenih ukrepov zavrnilo (I), zavrnilo je tudi predlog za denarno kaznovanje nasprotnega udeleženca (II) ter še odločilo, da bo o stroških postopka odločilo s posebnim sklepom (III).

Povzetek pritožbenih navedb

3.Predlagateljica v pritožbi navaja, da vlaga pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga pritožbenemu sodišču, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da ugovor predlagatelja zavrne in da ugodi predlogu predlagateljice za denarno kaznovanje nasprotnega udeleženca, podredno pa, da sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Zahteva tudi povrnitev pritožbenih stroškov.

4.V času skupnega življenja sta udeleženca skupaj s hčerjo večkrat prisostvovala koncertom skupine B. V času koncerta v C. je hči opazila nasprotnega udeleženca in se umaknila zaradi strahu pred njegovim izpadom in možnostjo odvzema, saj se je to v preteklosti že zgodilo, zato je v joku pritekla do predlagateljice. Predlagateljico je prosila, da zapustita koncert zaradi strahu pred nasprotnim udeležencem in bojazni, da bo prišlo do nasilja nad predlagateljico. Nasprotni udeleženec je v C. tudi načrtno parkiral vozilo nasproti vozila predlagateljičine prijateljice, ki je predlagateljico pripeljala na koncert. Nasprotni udeleženec je neresnično izpovedal, da ne pozna prijateljičinega vozila. Nasprotni udeleženec to vozilo pozna, ker je večkrat poskrbel za servis vozila, s tem vozilom je bila prijateljica tudi večkrat na obisku pri predlagateljici. Ta ravnanja potrjujejo namero nasprotnega udeleženca, da pride do kontakta z otrokom in predlagateljico in da izvaja načrtno psihično nasilje in povzroča strah in nelagodje nad otrokom in predlagateljico. S temi dejanji je nasprotni udeleženec tudi kršil sklep o prepovedi približevanja.

5.Nasprotni udeleženec je vstopil v ograjeno otroško igrišče v parku D. Predlagateljica je sedela na klopci, ki je dobro vidna s sprehajalne poti. Nasprotni udeleženec je s svojim psom zavestno vstopil v ograjen prostor otroškega igrišča, kjer je tudi oznaka o prepovedi vstopa osebe s psom in se predlagateljici približal na 3 m. S tem je kršil prepoved približevanja. Ko je poklical hčer, je bil obrnjen proti predlagateljici in z njo izvajal očesni kontakt ter s tem izvajal psihično nasilje. Predlagateljica je bila v strahu. S hčerjo je manipuliral na način, da jo je vabil, da boža psa, ker je vedel, da je na psa zelo navezana. S tem je izkazano manipulativno načrtovanje nasprotnega udeleženca, kako privabiti hčer, kljub prepovedi vstopa s psom v ograjeno otroško igrišče. Ker nasprotni udeleženec ni želel zapustiti otroškega igrišča, je predlagateljica pozvala hčer, da igrišče zapustita, kar sta tudi storili, nasprotni udeleženec pa ju je zasledoval. Predlagateljica ga je v strahu pozvala, da se odstrani. Poklicala je na številko 113, zato je nasprotni udeleženec opustil sledenje in se postavil za grmovje v oddaljenosti 25 m. Glede na izpovedbo nasprotnega udeleženca, da se vedno giblje v istih krogih, to pomeni, da je z veliko verjetnostjo lahko pričakoval, da bo srečal predlagateljico in otroka, ker so se v preteklosti, v času skupnega življenja, med vikendom, ko je parkiranje brezplačno, posluževali navedenega igrišča. Lažna je zato izpoved nasprotnega udeleženca, da je bilo srečanje naključno, da je hčer le pozdravil in objel. Ugotovitve sodišča so zmotne, s tem, da obstaja o tem dogodku tudi kazenska ovadba zoper nasprotnega udeleženca. S tem dejanjem je nasprotni udeleženec pri predlagateljici znova vzbudil občutek fizičnega napada.

6.Glede ugotovitve sodnice, da glede na vedenje predlagateljice na naroku in glede na njeno telesno govorico med zaslišanjem - ob pripovedi in podoživljanju dogodka - ni bila vznemirjena in ni izkazovala strahu pred nasprotnim udeležencem, da je nastopila samozavestno in da je samoiniciativno držala dolgotrajne očesne stike z njim, predlagateljica pojasnjuje, da je pred narokom vzela pomirjevalo. Navedeno vedenje do nasprotnega udeleženca je posledica predlagateljičinega obrambnega sistema, ker bi se brez tega psihično sesula.

7.Naključno je bilo srečanje nasprotnega udeleženca pred živalskim vrtom, ko je kolesaril po E. proti F., kjer je naključno zagledal predlagateljico in otroka. Ob srečanju je kolo odvrgel in se približal obema s hrbtne strani in vlekel otroka od predlagateljice, kar je opustil šele po tem, ko je predlagateljica uporabila mobilni telefon. Po sklepu II N 1171/2024 z dne 25. 3. 2025 ima nasprotni udeleženec stike z otrokom pod nadzorom, ki so določeni ob sredah od 10.00 do 11.00. S tem je zavestno kršil sklep o stikih pod nadzorom. Ugotovitev sodišča, da opisano dejanje ne predstavlja kršitve, ker je bilo izvedeno na javnem kraju, ni pravilna, ker iz sklepa o prepovedi približevanja izhaja, da se nasprotni udeleženec predlagateljici ne sme približati na 200 m.

8.Enako velja za dogodek pri G. 9. 4. 2025, ki je bil naključen. Predlagateljica je parkirala vozilo, nasprotni udeleženec pa je obšel vozilo in nato izginil iz vidnega polja predlagateljice. Ker je predlagateljica mislila, da je svojo pot nadaljeval, je izstopila iz avtomobila in pri tem ugotovila, da je skrit za parkiranim vozilom v razdalji 4 m. Na tej razdalji je nasprotni udeleženec predlagateljico fotografiral. Fotografiral je tudi registrsko tablico vozila. Stik nasprotnega udeleženca z otrokom na CSD tistega dne ni bil izveden zaradi bolezni otroka, kar je razvidno iz zdravniškega potrdila. Lažna je trditev nasprotnega udeleženca, da zdravniško potrdilo o bolezni otroka ne obstaja. Predlagateljico preseneča, da se je nasprotni udeleženec nahajal v ulici, kjer je predlagateljica parkirala, kar kaže na sum, da je nasprotni udeleženec predlagateljici sledil in jo čakal.

9.Glede dogodka na pohodu E. 10. 5. 2025 je nasprotni udeleženec k hčerki pristopil s hrbtne strani in jo objel. Hči se je prestrašila. Rekel ji je, da bo vse O. K., potem pa je nadaljeval s potjo. Po 10 minutah sta ga predlagateljica in hči dohitela. Nasprotni udeleženec se je ustavil in se pogovarjal z znancem, medtem ko sta predlagateljica in hči pot brez ustavljanja nadaljevali. Čez 30 minut ju je nasprotni udeleženec znova dohitel in pozdravil hčer. Ta dejanja izkazujejo manipulacijo nasprotnega udeleženca s hčerjo.

10.Glede dogodka na H. 5. 4. 2025 je bilo srečanje lahko naključno, vendar je nasprotni udeleženec iskal kontakt s hčerjo izven dogovorjenih okvirov, kot so ga določile inštitucije. Ne drži njegova izpovedba, da se lahko otrok prosto približa njemu in mu da poljub. Bistveno je, da je nasprotni udeleženec zavestno kršil prepoved približevanja do predlagateljice. Po odhodu je predlagateljica ugotovila, da jima nasprotni udeleženec sledi, kar pomeni zavestno kršenje določenih ukrepov.

Odgovor na pritožbo

11.Nasprotni udeleženec v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

Glede utemeljenosti pritožbe

12.Pritožba ni utemeljena.

Presoja pritožbenega sodišča

13.Sodišče prve stopnje ni storilo formalnih kršitev postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravnem postopku (ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP, 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1) in 22.a členom Zakona o preprečevanju nasilja v družini (ZPND).

14.Za podaljšanje ukrepa iz tretjega odstavka 19. člena ZPND bi morala predlagateljica s stopnjo verjetnosti izkazati, da obstajajo enaki razlogi oziroma so razlogi v bistvenem istovetni (glede na vrednostni in interesni temelj) z razlogi, zaradi katerih so bili nasprotnemu udeležencu izrečeni ukrepi s sklepom z dne 9. 7. 2024 in da izrečeni ukrepi niso učinkovali. Izrečeni ukrepi niso dosegli svojega namena takrat, če jih je nasprotni udeleženec kršil na način, da je pri predlagateljici znova povzročil ogroženost take stopnje, ki terja podaljšanje ukrepov zaradi njene zaščite. Skozi prizmo vrednotenja teh predpostavk je sodišče prve stopnje tudi ocenilo ravnanja udeležencev in presojalo, ali je predlog za podaljšanje izrečenih ukrepov sorazmeren stopnji ogroženosti predlagateljice.

15.Sodišče prve stopnje je prepričljivo pojasnilo, da predlagateljica ni z verjetnostjo izkazala, da bi nasprotni udeleženec po izdaji prepovedi približevanja nad njo izvajal kakršnokoli nasilje oziroma kršil ukrepe v taki meri, da bi to terjalo, zaradi njene ogroženosti, ponovno sodno intervencijo. Pritožbeno sodišče tudi pritrjuje sodišču prve stopnje, da vnovična izdaja ukrepov po ZPND ne bi bila v skladu z načelom sorazmernosti, glede na okoliščine konkretnega primera, s tem, da se v tem postopku presoja ogroženost predlagateljice s strani nasprotnega udeleženca in ne tudi morebitne kršitve stikov nasprotnega udeleženca z otrokom, ki se izvajajo pod nadzorom CSD in ki so bili določeni v nepravdnem postopku II N 1171/2024, v katerem se urejajo družinska razmerja.

16.Sodišče prve stopnje je upoštevalo dokazni standard, ki velja v postopkih po ZPND, na podlagi katerega zadošča, da predlagatelj dokaže navedbe s stopnjo verjetnosti. Argumentacija sodišča prve stopnje je prepričljiva, ker so razlogi v sklepu skrbno in preverljivo obrazloženi. Glede pritožbenih navedb, v katerih predlagateljica obširno povzema lastno izpovedbo, ki jo je dala na zaslišanju pred sodiščem prve stopnje, glede poteka dogodkov, ki naj bi potrjevali njene trditve, da je nasprotni udeleženec kršil ukrepe, pritožbeno sodišče pojasnjuje, da je kompetenca pritožbenega sodišča glede pritožbenih trditev, s katerimi stranka s pritožbo izpodbija dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje, omejena. Pritožbeno sodišče opravi le na nadzor pravilnosti dela sodišča, kar pomeni, da sta predmet izpodbijanja in preverjanja pritožbenega sodišča postopek in argumentacija dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje, ne pa na vnovično neposredno preizkušanje dejanske podlage spora.

17.Pritožbeni razlogi, s katerimi predlagateljica izpodbija dejanske in materialnopravne ugotovitve sodišča prve stopnje, pri pritožbenem sodišču niso vzbudili nobenega dvoma v logične in racionalno/skrbno obrazložene argumente sodišča prve stopnje, da ne obstajajo istovrstne okoliščine, zaradi katerih so bili nasprotnemu udeležencu izrečeni ukrepi s sklepom z dne 9. 7. 2024 in s tem tudi ne razlogi, ki bi terjali podaljšanje izrečenih ukrepov zaradi zaščite predlagateljice. Enaka velja za dejanske ugotovitve sodišče prve stopnje glede poteka dogodkov, s katerimi je predlagateljica utemeljevala razloge za podaljšanje ukrepov.

18.Prepričljivi so razlogi sodišča prve stopnje, da so bili dogodki, na katerih so se srečali udeleženca in njun otrok naključni, da so trajali kratek čas, da se nasprotni udeleženec ni ustavil zaradi interakcije s predlagateljico, temveč zaradi stika s hčerjo in da ob teh dogodkih razen bežnega pozdrava nasprotni udeleženec s predlagateljico ni komuniciral. Tudi predlagateljica je dogodke opisala kot naključne in da je nasprotni udeleženec imel kontakte le z otrokom. Navedbe predlagateljice potrjujejo tudi izpovedbo nasprotnega udeleženca, da so sprehodi nasprotnega udeleženca po D. del njegovih običajnih sprehodov in da se nasprotni udeleženec vsako leto udeležuje pohoda po E. Sodišče prve stopnje je ob upoštevanju metodološkega napotka iz 8. člena ZPP prepričljivo pojasnilo, da ravnanja nasprotnega udeleženca ob dogodkih pri predlagateljici niso povzročila strahu, ponižanja, manjvrednosti ali ogroženosti ali kakršnekoli druge oblike psihičnega (ali fizičnega) nasilja. Dodatno je sodišče prve stopnje tudi opisalo vedenje predlagateljice na naroku. Ugotovilo je, da predlagateljica med zaslišanjem ni bila vznemirjena in ni izkazovala strahu pred nasprotnim udeležencem, nastopila je samozavestno in z njim držala dolgotrajni očesni stik. Predlagateljica te ugotovitve v pritožbi neprepričljivo izpodbija z navedbami, da je pred narokom vzela pomirjevalo in da je njeno vedenje na naroku posledica večletnih predhodnih dejanj nasprotnega udeleženca, na podlagi katerih je morala vzpostaviti obrambni sistem, ker bi se brez tega psihično sesula.

19.Predlagateljica v pritožbi navaja, da je družina v času skupnega življenja večkrat obiskala D. Nasprotnemu udeležencu pa neutemeljeno očita, s tem, da ne izpodbija ugotovitve sodišča prve stopnje, da se nasprotni udeleženec redno giba po istem krogu, ko prečka D., da je "kljub naključnemu srečanju na otroškem igrišču, je nasprotni udeleženec zavestno vedel, da je velika verjetnost, da se bo na igrišču nahajal otrok s predlagateljico." Pritožbeno sodišče pritrjuje razlogom sodišča prve stopnje, da se ob navedenem srečanju nasprotni udeleženec ni ustavil zaradi interakcije s predlagateljico, temveč zaradi interakcije s hčerjo in da ni vstopil v predlagateljičin osebni prostor, saj je hčer poklical k sebi, kar jasno potrjuje, da ni imel namena, da bi imel kontakt s predlagateljico. Pritožbene navedbe glede podrobnejšega opisa dogodka, kot ga je dala predlagateljica pred sodiščem prve stopnje, in glede ograje otroškega igrišča in očesnega kontakta nasprotnega udeleženca s predlagateljico, so pritožbene novote, ki jih pritožbeno sodišče na podlagi prvega odstavka 337. člena ZPP ne sme upoštevati.

20.Prepričljivi so razlogi sodišča, da se je nasprotni udeleženec udeležil koncerta v C., ker pozna člana ansambla B. in ker živi 500 m od C., s tem, da se udeleženca na tem dogodku nista srečala. Prepričljivi so tudi razlogi sodišča prve stopnje, da nasprotni udeleženec ni vedel, da je parkiral ob avtomobilu predlagateljičine prijateljice, s tem, da je logična ugotovitev sodišča prve stopnje, da je bil v času koncerta izbor specifičnega parkirnega mesta v C. skoraj nemogoč.

21.Srečanje v osnovni šoli je bilo naključno in vezano na vabilo termina, ki ga je šola dala udeležencema. Tudi srečanje pred živalskim vrtom je bilo naključno. Za ta dogodek je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je imel nasprotni udeleženec kontakt le s hčerjo in da ni bilo nasilnega vedenja nasprotnega udeleženca zoper predlagateljico. Enako velja za srečanje na H. Za dogodek pri G. predlagateljica v pritožbi v nasprotju z izpovedbo pred sodiščem prve stopnje zatrjuje, da ni bilo naključno. Sodišče prve stopnje je pravilno ocenilo, da tudi ta dogodek ne predstavlja psihičnega nasilja nasprotnega udeleženca nad predlagateljico. Pojasnjeni razlogi, zaradi katerih je nasprotni udeleženec fotografiral predlagateljico in njeno vozilo, ker tistega dne ni bil izveden stik zaradi bolezni otroka, je sodišče prve stopnje pravilno ovrednotilo tudi ob upoštevanju spora, ki ga imata udeleženca v zvezi s stiki nasprotnega udeleženca z otrokom. Tudi za koncert I. so razlogi sodišča prve stopnje, da je bilo srečanje naključno, prepričljivi. Sodišče prve stopnje je na podlagi izpovedb udeležencev v zvezi razlogi, zaradi katerih sta se udeleženca udeležila koncerta in kako sta prišla na koncert, utemeljeno sledilo izpovedbi nasprotnega udeleženca in pri tem prepričljivo navedlo razloge, zaradi katerih nasprotni udeleženec ni vedel, da se bo koncerta udeležila tudi predlagateljica, s tem, da sta udeleženca stala v množici in se nasprotni udeleženec predlagateljici ni približal in s svojimi ravnanji ni izvajal nobenega psihičnega nasilja.

22.Argumenti sodišča prve stopnje, s katerimi je ugotovilo potek dogodkov, so logični in s stališča splošnih pravil izkušenj sprejemljivi. Enako velja za sklepanje o obstoju pravno relevantnih dejstev. Ni moč tudi spregledati, da je ob posameznih dogodkih nasprotni udeleženec iskal stike le s hčerjo in da kljub sporom med udeležencema, glede stikov nasprotnega udeleženca z otrokom teh konfliktov ni razreševal ob teh dogodkih, kar bi sicer lahko predstavljalo psihično nasilje in bi lahko, glede na že izdane ukrepe, terjalo zaščito predlagateljice. Tako pa se izkaže, da so ukrepi dosegli svoj namen, s tem, da dogodki in neposredno zaznavanje sodišča prve stopnje, s katerim je ocenilo, da predlagateljica na naroku ni izkazovala nikakršnega strahu pred nasprotnim udeležencem, kažejo, da predlog predlagateljice za podaljšanje ukrepov ni utemeljen, ker jo nasprotni udeleženec s svojimi ravnanji (več) ne ogroža. Posledično je pravilna tudi odločitev sodišča prve stopnje, s katero je zavrnilo tudi predlog predlagateljice za denarno kaznovanje nasprotnega udeleženca.

23.Pritožbeni razlogi niso utemeljeni, zato je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka prvega odstavka 365 člena ZPP).

Glede stroškov pritožbenega postopka

24.Predlagateljica s pritožbo ni uspela, zato mora sama kriti svoje stroške pritožbenega postopka. S tem, ko je bila zavrnjena njena pritožba, je bil zavrnjen tudi njen predlog za povrnitev pritožbenih stroškov, zato poseben izrek v tem delu ni potreben.

-------------------------------

1Jan Zobec: Pravdni postopek - zakon s komentarjem - 1. knjiga, l. 2015, str. 93.

2Razen dogodka v C. dne 1. 3. 2025.

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o preprečevanju nasilja v družini (2008) - ZPND - člen 19, 19/3 Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 8, 337, 337/1

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.