Jedro

Tožnica je k zahtevi za verifikacijo neizplačane stare devizne vloge predložila dinarsko hranilno knjižico in zahtevala verifikacijo dinarske hranilne vloge. Upravičenci po ZNISESČP so zgolj osebe, ki imajo terjatve do podružnice banke v Sarajevu oziroma v Zagrebu, iz naslova deviznih računov oziroma deviznih hranilnih vlog. Imetniki dinarskih hranilnih knjižic oziroma dinarskih hranilnih vlog po navedenem zakonu torej niso upravičenci.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je tožena stranka zahtevo za verifikacijo stare devizne vloge, št. knjižice ali računa ..., tožnice zavrgla, odločeno pa je tudi bilo, da v postopku niso nastali posebni stroški.

2. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je tožena stranka 10. 2. 2017 prejela zahtevo za verifikacijo tožnice. V skladu s prvim in drugim odstavkom 6. člena, v povezavi s prvim odstavkom 2. člena Zakona o načinu izvršitve sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevi številka 60642/08 (v nadaljevanju ZNISESČP), je upravičenec fizična oseba, ki ima terjatev iz naslova neizplačane stare devizne vloge ali civilna pravna oseba, ki je bila po predpisih o deviznem poslovanju SFRJ imetnik neizplačane stare devizne vloge. Neizplačana stara devizna vloga je stanje terjatev do A. d.d. Glavne podružnice Sarajevo, in A. d.d. Glavne podružnice Zagreb, na deviznih računih in na podlagi deviznih hranilnih vlog na dan 31. 12. 1991. V postopku verifikacije se v skladu s četrtim odstavkom 7. člena ZNISESČP, razen če ni v tem zakonu drugače določeno, uporabljajo določila Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), ki v prvem odstavku 129. člena določa, da organ najprej preizkusi zahtevo in jo s sklepom zavrže, če vložnik v vlogi ne uveljavlja kakšne svoje pravice ali pravne koristi oziroma, če ne more biti stranka. Na podlagi podatkov, ki jih je toženi stranki posredovala tožnica in na podlagi podatkov in dokumentov, ki jih je tožena stranka pridobila skladno z 9. členom ZNISESČP, je tožena stranka ugotovila, da je tožnica podala zahtevo za verifikacijo v zvezi s hranilno knjižico, ki se nanaša na terjatev v dinarski valuti, kar pa ni predmet postopka skladno z določili ZNISESČP. Ker predmetna hranilna knjižica ni devizna, njene imetnice ni mogoče šteti za upravičenko v skladu z ZNISESČP. Ker je zahtevo vložila oseba, ki se v skladu z določbami ZNISESČP ne more šteti za upravičenko in torej ne more biti stranka tega postopka, jo je treba iz navedenih razlogov zavreči. 3. Tožnica v tožbi navaja, da je v februarju 2017 vložila zahtevek za verifikacijo hranilne vloge nekdanje A. Hranilna knjižica je bila izdana leta 1979 v banki v ..., ki je bila takrat filijala A. Hranilna vloga je bila dinarska, kot je razvidno iz same hranilne knjižice. Hranilna vloga je bila del tožničine dediščine, ki ji je bila po odločitvi sodišča v Splitu izplačana v dinarjih. Banka je imela precejšnje število varčevalcev, ki jih ni možno enostavno ignorirati. Tožnica je kot odgovor na zahtevo prejela pisanje, s katerim je bila zavržena njena zahteva. Predlaga, da sodišče preizkusi odločitev o verifikaciji ter spremeni odločitev tako, da sodišče ugodi zahtevku za izplačilo vloge, skupaj s pripadajočimi obrestmi. Iz priloženih listin sta jasno razvidni preostali saldo hranilne vloge, kot višina obrestne mere. Drugih podatkov o zadevi nima. Prav tako predlaga, da sodišče odloči brez njene neposredne udeležbe v postopku, ker prebiva v tujini.

4. Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da je na podlagi ZNISESČP pristojna za odločanje v postopku verifikacije. V nadaljevanju se sklicuje na prvi odstavek 6. člena, 2. člen in četrti odstavek 7. člena ZNISESČP. Navaja, da je tožnica skladno z določili ZNISESČP vložila zahtevo za verifikacijo neizplačane stare devizne vloge, kateri je priložila dinarsko knjižico št. ... Ker ne gre za devizno knjižico, je bil izdan izpodbijani sklep. Republika Slovenija je za namen izvršitve sodbe ESČP v zadevi Ališić sprejela ZNISESČP. Zakon določa prevzem izpolnitve obveznosti A. d.d., ... do upravičencev iz naslova neizplačanih starih deviznih vlog v A. Glavni podružnici Sarajevo, in A., Glavni podružnici Zagreb. Predmet omenjenega zakona in postopkov verifikacije, ki jih vodi tožena stranka, so tako samo stare devizne vloge, ne pa tudi dinarske hranilne knjižice, za upravičence pa posledično štejejo samo imetniki deviznih knjižic in ne tudi imetniki dinarskih hranilnih knjižic. Tožena stranka je zato v predmetni zadevi pravilno zavrgla zahtevo. Predlaga, da se tožba zavrne.

5. Odgovor na tožbo je bil posredovan pooblaščenki tožnice, ki ni podala dodatnih navedb.

6. Tožba ni utemeljena.

7. V obravnavani zadevi je sporna odločitev tožene stranke o zavrženju tožničine zahteve za verifikacijo glede neizplačane stare devizne vloge, št. knjižice ali računa ..., glede na to, da je tožnica imetnica dinarske hranilne knjižice, in ne devizne knjižice, zaradi česar po stališču tožene stranke ni upravičenka po ZNISESČP. 8. V skladu s prvim odstavkom 6. člena ZNISESČP je upravičenec po tem zakonu fizična oseba, ki ima terjatev iz naslova neizplačane stare devizne vloge iz 2. člena tega zakona. Po prvem odstavku 2. člena ZNISESČP je neizplačana stara devizna vloga stanje terjatev fizične osebe do A. d.d. ..., Glavne podružnice Sarajevo in do A. d.d. Glavne podružnice Zagreb, na deviznih računih in na podlagi deviznih hranilnih vlog na dan 31. 12. 1991, vključno s pogodbenimi obrestmi, obračunanimi do tega datuma, zmanjšano za izplačila posamezne podružnice, A. d.d. ali kogarkoli drugega po tem datumu, za neplačane obveznosti varčevalca do podružnice ali A. d.d. in za izplačane ali poravnane zneske po 31. 12. 1991 na kateri koli podlagi.

9. Med strankama ni sporno, da je tožnica k zahtevi za verifikacijo neizplačane stare devizne vloge predložila dinarsko hranilno knjižico in zahtevala verifikacijo dinarske hranilne vloge. Iz zgoraj citiranih določil ZNISESČP in tudi izreka sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevi Alešić in ostali jasno izhaja, da so upravičenci po ZNISESČP zgolj osebe, ki imajo terjatve do podružnice A. d.d. v Sarajevu oziroma v Zagrebu, iz naslova deviznih računov oziroma deviznih hranilnih vlog. Imetniki dinarskih hranilnih knjižic oziroma dinarskih hranilnih vlog po navedenem zakonu torej niso upravičenci. Po presoji sodišča je posledično odločitev in utemeljitev tožene stranke pravilna in zakonita.

10. Ker je glede na navedeno izpodbijani sklep pravilen in zakonit, je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo.

11. Sodišče je odločalo po sodniku posamezniku, ker se je v zadevi izpodbijal procesni sklep v postopku izdaje upravnega akta (2. alineja drugega odstavka 13. člena ZUS-1).