Jedro

Organ za brezplačno pravno pomoč je svojo odločitev oprl na ugotovitev, da je bil tožnik zaposlen, pri tem pa ni ugotovil, kakšno plačo je v tem obdobju prejel. To pa je za odločitev ključno, saj je od tega odvisna ugotovitev, ali je tožnik brezplačno pravno pomoč prejel neupravičeno. Iz zbranih podatkov namreč izhaja, da tožnik kljub temu, da je bil zaposlen, plače ni prejel.

Izrek

Tožbi se ugodi. Odločba Organa za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Mariboru, št. Bpp 1804/2011-21 z dne 5. 8. 2014 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponoven postopek.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je organ za brezplačno pravno pomoč ugotovil, da je bila tožniku z odločbo, št. Bpp 1804/2011 z dne 14. 10. 2011, neupravičeno dodeljena brezplačna pravna pomoč, zato do te ni upravičen (1. točka izreka). Tožniku je naložil vračilo neupravičeno prejete brezplačne pravne pomoči v znesku, ki bo izplačan odvetnici na podlagi pravnomočnega sklepa o odmeri stroškov, ki se izplačajo iz naslova brezplačne pravne pomoči (2. točka izreka). Navedeni znesek je tožnik dolžan vrniti v roku 15 dni od prejema pravnomočnega sklepa o odmeri stroškov odvetnici brezobrestno, po preteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zamude do plačila (3. točka izreka). Iz obrazložitve izhaja, da je bila tožniku z odločbo z dne 14. 10. 2011 odobrena brezplačna pravna pomoč v obliki sestave vseh potrebnih vlog ter pravnega svetovanja in zastopanja odvetnika pred sodiščem prve stopnje v pravdnem postopku zaradi plačila odškodnine v zvezi s škodnim dogodkom z dne 2. 12. 2009 zoper zavarovalnico A. d.d.. Ta je bila tožniku odobrena, ker je izpolnjeval tako finančni oziroma subjektivni kot tudi objektivni pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Organ za brezplačno pravno pomoč je vpogledal v register Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in ugotovil, da tožnik najmanj od 6. 5. 2014 ni več brezposeln, ampak je zaposlen pri delodajalcu B. d.o.o.. Ker tožnik organa za brezplačno pravno pomoč o tem ni obvestil, ga je ta s pozivom z dne 9. 7. 2014 pozval, naj v roku 8 dni predloži potrdilo delodajalca o višini neto plače, ki jo je prejel v obdobju od 1. 4. 2014 do 30. 6. 2014. Hkrati ga je opozoril, da bo organ za brezplačno pravno pomoč odločil v skladu z določbo 49. člena ZBPP v zvezi z 42. in 43. členom tega zakona, če ne bo predložil zahtevanih listin v postavljenem roku.

Organ za brezplačno pravno pomoč je zaključil, da tožnik navedene spremembe, to je, da se je zaposlil, ni javil v roku 8 dni od dneva, ko je zanjo izvedel, kar bi glede na to, da se je zaposlil 6. 5. 2014, moral storiti najkasneje do vključno 14. 5. 2014. Prav tako ni predložil s pozivom z dne 9. 7. 2014 zahtevanih listin. Ker tožnik kljub določbam 41. in 43. člena ZBPP, ki določajo, da mora upravičenec vsako spremembo sporočiti v roku 8 dni od dneva, ko je zanjo izvedel, okoliščine, da se je zaposlil, ni sporočil, niti je ni sporočil na poseben poziv v dodatnem roku 8 dni, je organ za brezplačno pravno pomoč uporabil določila o neupravičeno prejeti brezplačni pravni pomoči in odločil, kot izhaja iz izreka odločbe. Po določilu drugega odstavka 43. člena ZBPP je tožnik dolžan vrniti neupravičeno prejeto brezplačno pravno pomoč in plačati stroške, ki jih je bil oproščen z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Ker sklep o odmeri stroškov odvetnici še ni bil izdan, je organ za brezplačno pravno pomoč o načinu in času vračila neupravičeno prejete brezplačne pravne pomoči odločil, kot je razvidno iz 2. in 3. točke izreka odločbe. Po izdaji sklepa o odmeri stroškov odvetnici bo sodišče navedeni sklep po njegovi pravnomočnosti vročilo tudi upravičencu, ki je nato dolžan navedene stroške vrniti v skladu s točko 2. in 3. izreka te odločbe.

Tožnik v vloženi tožbi navaja, da je bil res zaposlen od 6. 5. 2014 do 6. 6. 2014 v B. d.o.o., vendar za svoje delo ni prejel nobenega plačila, neplačani pa so tudi prispevki in stroški zavarovanja. Delodajalec ga je predčasno odjavil 6. 7. 2014. V zvezi s tem prilaga prijavo Inšpektoratu RS za delo, ki jo je vložil zaradi kršenja delovnopravne zakonodaje in sicer neizplačila plače, regresa in stroškov v zvezi z delom. Smiselno predlaga odpravo izpodbijane odločbe.

Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je pa poslala predmetni spis.

Tožba je utemeljena.

ZBPP v prvem odstavku 41. člena določa, da mora upravičenec pogoje za odobritev brezplačne pravne pomoči izpolnjevati ves čas, za katerega mu je ta odobrena. Upravičenec mora pristojno strokovno službo za brezplačno pravno pomoč v času od odobritve brezplačne pravne pomoči do dneva dokončnega obračuna stroškov obveščati o vseh dejstvih in okoliščinah oziroma o vseh spremembah, ki vplivajo ali bi vplivale na pravico do brezplačne pravne pomoči ter na obliko, obseg in obdobje prejemanja. Upravičenec mora spremembe iz prejšnjega odstavka sporočiti najkasneje v 8 dneh od dneva, ko je zanje izvedel (drugi in tretji odstavek 41. člena ZBPP). Strokovna služba za brezplačno pravno pomoč začne postopek ugotavljanja upravičenosti do brezplačne pravne pomoči po uradni dolžnosti, kadar ugotovi, da so nastopile okoliščine, zaradi katerih bi bilo potrebno izdati drugačno odločbo upravičenosti do brezplačne pravne pomoči, ker upravičenec ni več upravičen do brezplačne pravne pomoči ali je upravičen v ožjem obsegu ali le za nekatere oblike brezplačne pravne pomoči (prvi odstavek 42. člena ZBPP).

Strokovna služba predlaga po izvedenem ugotovitvenem postopku pristojnemu organu za brezplačno pravno pomoč izdajo odločbe, s katero se ugotovi prenehanje upravičenosti do brezplačne pravne pomoči ali določi drug obseg oziroma obliko brezplačne pravne pomoči (neupravičeno prejeta brezplačna pravna pomoč) – drugi odstavek 42. člena ZBPP. Za neupravičeno brezplačno prejeto brezplačno pravno pomoč se šteje že plačana brezplačna pravna pomoč, ki je bila upravičencu dodeljena na podlagi lažnega prikazovanja ali zamolčanja podatkov oziroma spremembe podatkov v smislu drugega odstavka 41. člena tega zakona (prvi odstavek 43. člena ZBPP). Upravičenec je dolžan neupravičeno prejeto brezplačno pravno pomoč vrniti in plačati vse stroške, ki jih je bil oproščen, z zakoniti zamudnimi obrestmi (drugi odstavek 43. člena ZBPP).

Organ za brezplačno pravno pomoč mora torej v skladu s citiranimi določili začeti postopek ugotavljanja upravičenosti do brezplačne pravne pomoči, kadar ugotovi, da so nastopile okoliščine, ki vplivajo ali bi vplivale na odločitev o odobritvi brezplačne pravne pomoči. Za ugotovitev, da so nastopile okoliščine, zaradi katerih bi bilo treba izdati drugačno odločbo upravičenosti do brezplačne pravne pomoči, ker upravičenec do te ni upravičen, posledica česar je tudi, da je brezplačna pravna pomoč neupravičeno prejeta, pa mora organ izvesti ugotovitveni postopek (drugi odstavek 42. člena ZBPP). V tem postopku mora ugotoviti konkretne okoliščine obravnavanega primera in na podlagi tako ugotovljenega dejanskega stanja ugotoviti ali je tožnik upravičen do brezplačne pravne pomoči. Od tega je namreč odvisna nadaljnja ugotovitev ali je brezplačna pravna pomoč prejeta neupravičeno. Zato pa mora organ za brezplačno pravno pomoč jasno in določno ugotoviti ali tožnik glede na dejanske ugotovitve (še) izpolnjuje finančni pogoj za odobritev brezplačne pravne pomoči. Pred izdajo odločbe je treba ugotoviti vsa dejstva in okoliščine, ki so za odločitev pomembne, ter izvesti dokaze o vseh dejstvih, pomembnih za izdajo odločbe, če je to potrebno za razjasnitev zadeve (138. in 139. člen ZUP v zvezi z drugim odstavkom 34. člena ZBPP). V postopku ugotavljanja upravičenosti do brezplačne pravne pomoči mora organ za brezplačno pravno pomoč ugotoviti resnično dejansko stanje in v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo (prvi odstavek 8. člena ZUP v zvezi z drugim odstavkom 34. člena ZBPP), zato pa izvesti dokaze o vseh dejstvih, pomembnih za izdajo odločbe (prvi odstavek 139. člena ZUP v zvezi z drugim odstavkom 34. člena ZBPP).

Sodišče ugotavlja, da je v predmetni zadevi ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. Organ za brezplačno pravno pomoč je svojo odločitev oprl na ugotovitev, da je bil tožnik zaposlen, pri tem pa ni ugotovil, kakšno plačo, če sploh, je v tem obdobju prejel. To pa je za odločitev ključno, saj je od tega odvisno ali tožnik izpolnjuje finančni pogoj za odobritev brezplačne pravne pomoči oziroma ali je brezplačno pravno pomoč prejel neupravičeno. Pri tem iz do sedaj zbranih podatkov izhaja, da tožnik kljub temu, da je bil zaposlen, plače ni prejel. Ker so za odločitev pomembna dejstva neugotovljena in je treba pravo dejansko stanje ugotoviti v upravnem postopku, je moralo sodišče na podlagi 2. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) izpodbijani akt odpraviti in v skladu s tretjim odstavkom citiranega člena zadevo vrniti organu, ki je izpodbijani upravni akt izdal, v ponoven postopek. V ponovnem postopku bo treba ob upoštevanju pravnega mnenja sodišča (četrti odstavek 64. člena ZUS-1) dopolniti ugotovitveni postopek in razjasniti dejansko stanje v zgoraj nakazani smeri in nato ponovno odločiti o tem ali so podani za izdajo izpodbijane odločbe.