Jedro

Iz podatkov Poslovnega registra Slovenije izhaja, da je bila tožeča stranka izbrisana iz sodnega registra. Skladno z določilom 377. člena ZFPPIPP se stečajni dolžnik po uradni dolžnosti izbriše iz registra na podlagi pravnomočnega sklepa o končanju stečajnega postopka. Z dnem izbrisa je tožeča stranka tako prenehala obstajati in je s tem izgubila sposobnost biti stranka po 76. členu ZPP.

Izrek

I. Tožba se zavrže. II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je organ prve stopnje zavrgel zahtevo tožeče stranke za odlog oziroma obročno plačilo davčnega dolga iz naslova akontacije dohodnine od dohodka iz zaposlitve, akontacij davka od dohodka pravnih oseb, prispevkov za zaposlovanje, prispevkov za starševsko varstvo, prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in prispevkov za zdravstveno zavarovanje. Z izpodbijano odločbo pa je zavrnil zahtevo tožeče stranke za odlog oziroma obročno plačilo davčnega dolga iz naslova dohodka pravnih oseb. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa in odločbe izhaja, da v skladu z določili petega odstavka 102. člena Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2), davčni organ ne more odobriti odloga oziroma obročnega plačevanja davka za akontacijo davka ali davčni odtegljaj. Organ prve stopnje dalje ugotavlja, da Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju ZPIZ-2) v tretjem odstavku 159. člena določa, da v postopkih, ki jih organ začne na zahtevo stranke, prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ni mogoče odpisati ali dovoliti odloga plačila ali plačila v obrokih. V zvezi s prispevki za zdravstveno zavarovanje tožena stranka navaja, da so navedeni prispevki urejeni v Zakonu o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (v nadaljevanju ZZVZZ), pri odločanju o odlogu, pa mora davčni organ upoštevati tudi določbe Zakona o uravnoteženju javnih financ (v nadaljevanju ZUJF), ki je odpravil podlago za odpis, delni odpis, odlog in obročno plačilo prispevkov za zdravstveno zavarovanje urejenih v ZZVZZ. Zaradi navedenega je tožena stranka vlogo tožeče stranke v zvezi z zgoraj navedenim zavrgla. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe pa izhaja, da je tožeča stranka vložila vlogo za odlog oziroma obročno plačilo dolga po inšpekcijski odločbi iz naslova davka od dohodka pravnih oseb. Davčni organ v postopku ugotavlja, da zavezančeva vloga za odlog oziroma obročno plačilo ne izpolnjuje pogojev, ki jih določa Pravilnik o izvajanju Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju Pravilnik) v 40. členu, saj nista kumulativno izpolnjena kriterija torej, da mu grozi hujša gospodarska škoda in da bi jo odlog plačila ali obročno plačilo lahko preprečila. Prav tako pa tožeča stranka ni predložila nobenih dokazil, da bi odlog plačila ali obročno plačilo lahko preprečila nastanek hujše gospodarske škode.

2. Tožena stranka je v pritožbenem postopku zavrnila pritožbo tožeče stranke kot neutemeljeno, pri čemer iz obrazložitve izhaja, da v celoti pritrjuje odločitvi in sledi obrazložitvi prvostopenjskega organa.

3. Tožeča stranka je zoper izpodbijano odločbo vložila tožbo v upravnem sporu. V tožbi ugovarja, da izpolnjuje vse pogoje za odlog plačila davka, ki jih določa 102. člen ZDavP-2 in vse kriterije za odlog in obročno plačevanje davka v členih od 40. do 43. Pravilnika, ter, da je predlogu priložila vsa dokazila, ki izkazujejo, da bi v primeru takojšnje izvršitve izpodbijane odločbe utrpel hujšo gospodarsko škodo. V nadaljevanju tožbe tožeča stranka podrobneje navaja razloge (zmotna uporaba materialnega prava, kršitve pravil postopka ter zmotno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje).

4. Tožena stranka je sodišču poslala upravni spis. V odgovoru na tožbo pa vztraja pri izpodbijani odločitvi in pravnih razlogih iz obrazložitve upravnih odločb ter sodišču predlaga, da tožbo tožeče stranke zavrne kot neutemeljeno.

K točki I. izreka:

5. Iz podatkov Poslovnega registra Slovenije izhaja, da je bila tožeča stranka dne 19. 2. 2021 izbrisana iz sodnega registra. Skladno z določilom 377. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP) se stečajni dolžnik po uradni dolžnosti izbriše iz registra na podlagi pravnomočnega sklepa o končanju stečajnega postopka. Izbris je bil tako opravljen zaradi končanja stečajnega postopka po sklepu Okrožnega sodišča v Mariboru, opr.št. St ... z dne 1. 12. 2020. Z dnem izbrisa je tožeča stranka tako prenehala obstajati (521. člena Zakona o gospodarskih družbah, v nadaljevanju ZGD-1) in je s tem izgubila sposobnost biti stranka po 76. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), katerega določbe se glede vprašanj postopka, ki v Zakonu o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) niso urejena, primerno uporabljajo v upravnem sporu (prvi odstavek 22. člena ZUS-1).

6. Procesne predpostavke glede strank morajo biti izpolnjene ves čas postopka, zato ni dovolj, če te predpostavke obstajajo ob začetku postopka, ampak mora sodišče med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali je tisti, ki nastopa kot stranka, lahko pravdna stranka in ali je pravdno sposoben (80. člen ZPP v zvezi z 22. členom ZUS-1). Sodišče je po vpogledu v Poslovni register Slovenije ugotovilo, da je med postopkom prišlo do prenehanja sposobnosti biti stranka, zaradi prenehanja pravne osebe iz razloga izbrisa iz sodnega registra po končanju stečajnega postopka. Ker je tožeča stranka prenehala zaradi končanja stečajnega postopka, nima pravnega naslednika. To pomeni, da se postopek ne bi mogel nikoli nadaljevati, zaradi česar bi bila uporaba določb ZPP o prekinitvi postopka (3. in 4. točka prvega odstavka 205. člena ZPP) nesmiselna. Glede na dejstvo, da se torej pomanjkljivosti (prenehanje sposobnosti biti stranka) zaradi neobstoja pravnega nasledstva ne da odpraviti (peti odstavek 81. člena ZPP), je nastala situacija, ko je tožba vložena po osebi, ki te pravice nima (več), prav tako pravni interes za predmetno tožbo ni več podan, zato je sodišče tožbo ob smiselni uporabi 3. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 zavrglo.

K točki II. izreka:

7. Tožeča stranka je zahtevala tudi povrnitev stroškov postopka. Če sodišče tožbo zavrže, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka (četrti odstavek 25. člena ZUS-1). Ker je sodišče tožbo zavrglo, mora vsaka stranka sama nositi svoje stroške.