Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Kadar je zapis sodne poravnave med strankami sporen, ker mu stranke prepisujejo različen namen oziroma pomen, mora sodišče prve stopnje upoštevati, da sodna poravnava ni le procesnopravno dejanje, temveč tudi civilnopravna pogodba, za katero veljajo pravila o obligacijskih razmerjih, za njeno razlago pa pravila o razlagi pogodb.
Ob iskanju namena vsebine sodne poravnave je mogoče zaključiti, da so stranke ob sklepanju sodne poravnave želele urediti razmerje na način, da dolžnika z morebitnimi zasaditvami ali postavitvijo kakršnihkoli ovir ne bi onemogočila pogleda iz kopalničnega in spalničnega okna stanovanjske hiše na Ulica 8 ter da takšne postavitve predmetov ali rastlinja ne bi pomenile odvzema dnevne svetlobe.
Fotografije v spisu izkazujejo, da sta dolžnika v približni razdalji 1,5 m od hišnega zidu stanovanjske hiše na Ulica 8 zasadila grmovnico, torej omenjena grmovnica ni zasajena v neposredni bližini 5-10 cm od stanovanjskega zidu. Poleg tega iz fotografij tudi izhaja, da je kopalnično okno stanovanjske hiše na Ulica 8 popolnoma prosto in ga ne ovira nobena zelena ovira, medtem ko je grmovnica, ki je zasajena 1,5 m od zidu stanovanjske hiše, v višini malo nad spodnjim robom spalničnega okna. Po oceni pritožbenega sodišča takšna zasaditev ne predstavlja kršitev vsebine sodne poravnave.
I. Pritožbi se ugodi ter se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se ugovoru dolžnikov ugodi, sklep o izvršbi z dne 13. 9. 2021 se razveljavi in se predlog upnikov za izvršbo zavrne.
II. Upnika sta dolžna dolžnikoma v roku 8. dni povrniti 189,64 EUR izvršilnih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne zamude do plačila.
III. Upnika sta dolžna dolžnikoma v roku 8. dni povrniti pritožbene stroške v znesku 289,26 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne zamude dalje do plačila.
1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje v 1. točki izreka ugovor dolžnikov zoper sklep o izvršbi zavrnilo, v 2. točki izreka pa je zavrnilo dolžnikov zahtevek za povrnitev izvršilnih stroškov. V točki 3 je odločilo, da sta dolžnika upnikoma dolžna v 8. dneh povrniti 205,32 EUR izvršilnih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne zamude do plačila.
2. Zoper sklep vlagata pritožbo dolžnika in poudarjata, da je sklep nezakonit. Problem je v dikciji sodne poravnave, ki jo upnika navajata kot pravno podlago v svoji zahtevi. Sodna poravnava ureja razmerja med predniki upnikov in dolžnikoma in določa, da dolžnika pred obe okni tudi v bodoče ne bosta postavljala podobnih ovir ali zelenja do višine okna, in sicer na način, kot je bilo to postavljeno do sedaj. Ključno je torej, kako so bile ovire postavljene ob sprejemu sodne poravnave. V tem delu sklep nima razlogov, čeprav gre za bistveno vprašanje. Sodišče je veliko pozornosti posvetilo vprašanju aktivne legitimacije upnikov, spregledalo pa je pomembnost vsebinskega vprašanja o tem, kaj dolžnika zavezuje oziroma kaj je sploh vsebina sodne poravnave. V letu 2007 so se stranke dogovorile, da se bodo vzajemno vzdržale motilnih dejanj. Ravnanje dolžnikov, za katerega sta se zavezala, da se ga bosta v bodoče vzdržala je bilo, da sta pred okni pravne prednice upnikov postavila leseno steno – pergolo, ta pa je bila od okna oddaljena 5-10 cm in je tako stala neposredno pred oknom. Iz priloženih fotografij tako jasno izhaja, kje je pergola stala v letu 2007. Sodna poravnava pa je zapisana malce nerodno, sodišče prve stopnje pa tudi ni upoštevalo, da v sodni poravnavi piše, da se morata dolžnika vzdržati podobnih ravnanj na način, kakor so bila izvajana do sedaj. To pomeni, da mora sodišče ugotoviti, kaj stranko sploh zavezuje. Sodišče pa se je ukvarjalo z višino rastlin, ne pa z postavitvijo rastlin. Današnja situacija je namreč drugačna, saj sta dolžnika v atrij nasadila grmičevje in ne drevesa, kot to zmotno ugotavlja sodišče. Grmičevje je bilo zasajeno 1,5 m stran od okna in v ničemer ne zastira pogleda okna, še manj pa onemogoča dostop dnevne svetlobe v prostor upnikom. Sodišče tudi zmotno navaja, da gre za okno dnevne sobe, čeprav gre za spalnično in kopalnično okno. Sodna poravnava pa ni vključevala prepovedi rabe atrija in kakršnekoli zasaditve, s takšno odločitvijo pa je sodišče prve stopnje dejansko prepovedalo dolžnikoma uporabljati atrij svoje nepremičnine tako, da zdaj ne smeta niti v oddaljenosti 1,5 m od okna upnikov postaviti oziroma zasaditi grmičevja. Sklepanje sodišča je zato zgrešeno. Sodišče je sicer zaznalo navedbe oddaljenosti rastlinja od okna, vendar zaključek sodišča ne sme pomeniti, da dolžnika na celotnem območju atrija, ki je v njuni lasti, ne smeta več posaditi nobenih rastlin preko višine okna. To bi dejansko pomenilo, da če bi dolžnika na povsem drugem delu atrija od okna pravne prednice upnikov v oddaljenosti 6 ali 7 m zasadila drevo in bi to drevo zraslo do višine, ko bi njegova krošnja metala senco na okno upnikov, to dejansko pomenilo, da tega ne bi smela v skladu s sodno poravnavo, ki je izvršilni naslov, storiti. Sodišče ni razčistilo dejanskega stanja, da bi ugotovilo, kakšna je bila vsebina dogovora iz leta 2007 in da bi ugotovilo, kaj sploh pomeni, da se bosta dolžnika vzdrževala postavljanja ovir na način, kot je bilo to postavljeno do sedaj. Na takšen način, kot je zaključilo sodišče prve stopnje, se dolžnikoma praktično onemogoča uporaba atrija. Sodišče pa je tudi zavrnilo predlagani dokaz z zaslišanjem strank iz razlogov, ker dolžnika nista substancirala oziroma povedala, katera dejstva bi z zaslišanjem dokazovala. Takšno stališče je prestrogo in velja v primeru predlaganja zaslišanja prič. V konkretnem primeru pa sta dolžnika predlagala svoje lastno zaslišanje, na zaslišanju pa bi potrdila vse navedbe iz ugovora. Na ta način je sodišče kršilo procesne pravice dolžnikov. Priglasita stroške pritožbenega postopka.
3. Upnika sta podala odgovor na pritožbo in predlagala zavrnitev pritožbe dolžnikov. Priglasila sta stroške pritožbenega postopka.
4. Pritožba je utemeljena.
5. Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP, Ur. l. RS št. 26/99 s spremembami) in v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ, Ur. l. RS št. 51/98 s spremembami).
6. Upnika sta v konkretni zadevi vložila predlog za izvršbo zoper dolžnika na podlagi izvršilnega naslova – sodne poravnave P 1629/2003 Okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 3. 9. 2007. V predlogu za izvršbo sta navajala, da sta solastnika stanovanjskega objekta na naslovu Ulica 8 z pripadajočim funkcionalnim zemljiščem na podlagi darilne in služnostne pogodbe z dne 25. 2. 2011, po katerih njuna mati A. A. še vedno brezplačno živi na omenjeni nepremičnini. Upnika sta v predlogu za izvršbo vztrajala, da dolžnika ne izpolnjujeta sklenjene sodne poravnave s tem, ko sta dne 8. 8. 2021 posadila grmovnico oziroma drevo pred spalnično okno hiše na naslovu Ulica 8, kar je v nasprotju s točko II/1 sodne poravnave, saj zasajena grmovnica oziroma manjše drevo presega višino okna. Zato sta predlagala izvršbo s pooblastilom upnikov, da se na stroške dolžnikov odstrani omenjeno drevo oziroma rastlinje ob sodelovanju izvršitelja.
7. Sodišče prve stopnje je s sklepom o izvršbi ugodilo predlogu upnikov z dne 13. 9. 2021, dolžnika pa sta v ugovoru zoper sklep o izvršbi uveljavljala, da upnika nista aktivno legitimirana za vložitev predloga za izvršbo. Poleg tega sta zatrjevala, da je bila sodna poravnava iz leta 2007 sklenjena iz razloga, ker sta dolžnika direktno pred okno spalnice A. A. postavila v razdalji 5-10 cm leseno pergolo s koritom, v konkretnem primeru pa gre za zasaditev grmičevja, ki je od stene hiše upnikov oddaljeno 1,5 m stran. Po mnenju dolžnikov na ta način rastlina ne jemlje dnevne svetlobe in tudi ne onemogoča rabe okna in zaključujeta, da na ta način nista kršila sodne poravnave iz leta 2007. Priložila sta fotografije ter predlagala svoje zaslišanje. Po drugi strani pa sta upnika v odgovoru na ugovor zatrjevala, da gre za oviro pred oknom hiše na naslovu Ulica 8, rastlinje pa sega nad višino okna, kar je v nasprotju s sklenjeno sodno poravnavo.
8. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugovor dolžnikov zavrnilo in pri tem pojasnilo, da sta upnika aktivno legitimirana za vložitev predloga za izvršbo na podlagi določbe 24. člena ZIZ. Iz vpogleda v fotografije je sodišče zaključilo, da je rastlinje res posajeno približno 1,5 m od zidu hiše upnikov in sega nekje do višine okna, morda kakšno vejico višje. Vendar pa je ocenilo, da sodna poravnava določa prepoved postavitve pred obe okni (spalnično in kopalnično), dolžnika pa na ta način nista spoštovala sodne poravnave. Njun predlog za zaslišanje je zavrnilo kot nesubstanciranega.
9. Izvršilni naslov v konkretni izvršilni zadevi predstavlja sodna poravnava Okrožnega sodišča v Ljubljani P 1629/2003 z dne 3. 7. 2007, katera v točki II/1 dolžnikoma nalaga, da se obvežeta v roku 60 dni od sklenitve poravnave odstraniti izpred spalničnega in kopalničnega okna nepremičnine A. A. leseno steno – pergolo in leseno korito z okvirjem ter se obvežeta, _da pred obe okni tudi v bodoče ne bosta postavljala podobnih ovir ali zelenja do višine okna, in sicer na način, kot je bilo to postavljeno sedaj_.
10. Kadar je zapis sodne poravnave med strankami sporen, ker mu stranke prepisujejo različen namen oziroma pomen, mora sodišče prve stopnje upoštevati, da sodna poravnava ni le procesnopravno dejanje, temveč tudi civilnopravna pogodba in zato veljajo zanjo pravila o obligacijskih razmerjih. V zvezi z razlago sodne poravnave je zato treba upoštevati materialnopravne določbe Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ), ki so veljale ob sklenitvi sodne poravnave. Za razlago sodne poravnave veljajo pravila o razlagi pogodb. Po drugem odstavku 82. člena OZ se določila pogodbe uporabljajo tako, kot se glasijo. Pri razlagi spornih določil pa se ni treba držati dobesednega pomena uporabljenih izrazov, temveč je treba iskati skupen namen pogodbenikov in določilo razumeti tako, kot ustreza načelom obligacijskega prava in so določena v tem zakoniku (drugi odstavek 82. člena OZ). Nesporna določila pogodbe (torej tista, glede pomena katerih se pogodbeni stranki strinjata) imajo značilnost jasnih določil in zato niso predmet razlage. Če pa je določena vsebina sodne poravnave med strankama sporna, mora sodišče prve stopnje v skladu s pravili o razlagi spornih določil poiskati skupen namen strank ob sklepanju sodne poravnave, na kar pravilno opozarjata dolžnika v pritožbi.
11. Sodna poravnava je dolžnikoma res v bodoče prepovedala, da pred obe okni stanovanjske hiše na naslovu Ulica 8 (spalnično in kopalnično okno) tudi v bodoče ne bosta postavljala podobnih ovir (kot je bila postavljena lesena stena – pergola in leseno korito z okvirjem) ali zelenja do višine okna, in sicer na način, kot je bilo to postavljeno sedaj. Med strankama ni sporno, da je bila v letu 2007 pred okno upnice postavljena lesena stena – pergola in leseno korito z okvirjem v oddaljenosti 5-10 cm od okna upnice, kar tudi vse izhaja iz fotografij, ki so jih priložile stranke (A1 in B1). Upnika vztrajata, da sta dolžnika z nasaditvijo grmičevja oziroma rastline pred spalnično okno stanovanjske hiše na naslovu Ulica 8, kršila določilo sodne poravnave, ker po njuni oceni omenjena zasaditev zelenja ovira pogled iz spalničnega okna in tudi jemlje dnevno svetlobo v spalnico. Poleg tega je posajena grmovnica postavljena nad višino okna, kar vse je v nasprotju s sodno poravnavo. Na drugi strani pa dolžnika poudarjata, da je potrebno poiskati namen sklenjene sodne poravnave, ki je bil zgolj v tem, da se dolžnika tudi v bodoče zavežeta, da ne bosta _tik ob okno spalnice in kopalnice_ stanovanjske hiše na Ulica 8 postavljala lesene ovire ali zelenja na način, kot je bila postavljena lesena pergola, torej tik ob steni stanovanjske hiše, ne pa v razdalji 1,5 m od stanovanjske hiše. Ob iskanju namena vsebine sodne poravnave je namreč mogoče zaključiti, da so stranke ob sklepanju sodne poravnave želele urediti razmerje na način, da dolžnika z morebitnimi zasaditvami ali postavitvijo kakršnihkoli ovir ne bi onemogočila pogleda iz kopalničnega in spalničnega okna stanovanjske hiše na Ulica 8, ter da takšne postavitve predmetov ali rastlinja ne bi pomenile odvzema dnevne svetlobe.
12. Fotografije v spisu, ki so jih priložile stranke izkazujejo, da sta dolžnika v približni razdalji 1,5 m od hišnega zidu stanovanjske hiše na Ulica 8 zasadila grmovnico, torej omenjena grmovnica ni zasajena v neposredni bližini 5-10 cm od stanovanjskega zidu. Poleg tega iz fotografij tudi izhaja, da je kopalnično okno stanovanjske hiše na Ulica 8 popolnoma prosto in ga ne ovira nobena zelena ovira, medtem ko je grmovnica, ki je zasajena 1,5 m od zidu stanovanjske hiše, v višini nad spodnjim robom spalničnega okna. Po oceni pritožbenega sodišča pa takšna zasaditev ne predstavlja kršitev vsebine sodne poravnave, kot so jo sklenile stranke v letu 2007. 13. Prestrogo je stališče sodišča prve stopnje, da kakršnekoli zasaditev pred oknom stanovanjske hiše na Ulica 8, predstavlja kršitev sodne poravnave. Dolžnika pravilno v pritožbi opozarjata, da je potrebno upoštevati namen sklenitve sodne poravnave ter stanje, kakršno je bilo v času sklenitve sodne poravnave. V letu 2007 je prišlo do sklenitve sodne poravnave iz razloga, ker je bila upnica s postavitvijo lesene pergole tik pred svoje spalnično okno, povsem onemogočena glede pogledov iz okna, kakor tudi glede prejemanja dnevne svetlobe. Z zasaditvijo grmovnice, ki pa je od okna spalnice oddaljena 1,5 m in tudi ni previsoka, pa upnica ne more biti onemogočena pri pridobivanju dnevne svetlobe, pogled skozi spalnično okno pa tudi ni povsem zastrt. Kakršnakoli zasaditev zelenja tudi v višini, ki je višja od okna stanovanjskega objekta na Ulica 8 namreč ne pomeni kršitve sodne poravnave, saj je bil namen ob sklepanju sodne poravnave le v tem, da se pravni prednici upnikov omogoči pridobivanje dnevne svetlobe v spalnično in kopalnično okno, kakor tudi pogled iz obeh oken. Stališče, kot ga je zavzelo sodišče prve stopnje po izvedenem dokaznem postopku pa dejansko pomeni, da se zaveza dolžnikov iz sodne poravnave lahko širi na celoten atrij oziroma na celoten vrt, ki je v lasti dolžnikov, kar pa ni bil namen sodne poravnave.
14. Pritožbeno sodišče je iz navedenih razlogov pritožbi dolžnikov ugodilo ter sklep sodišča prve stopnje po 3. točki 365. člena ZPP spremenilo tako, da je ugovoru dolžnikov ugodilo, sklep o izvršbi z dne 13. 9. 2021 razveljavilo in predlog upnikov za izvršbo zavrnilo.
15. Posledično je pritožbeno sodišče odločilo tudi o priglašenih stroških dolžnikov, katere morata upnika povrniti dolžnikoma v roku 8. dni (6. odstavek 38. člena ZIZ). Gre za stroške zastopanja dolžnikov oziroma za vložitev ugovora zoper sklep o izvršbi v višini 200 točk (27/6 OT), materialne izdatke 2%, zvišano za 10% (zastopanje več oseb), kar ob vrednosti odvetniške točke 0,60 EUR znaša 134,64 EUR. Sodna taksa za ugovor znaša 55,00 EUR, kar pomeni, da sta upnika dolžnikoma dolžna povrniti skupno 189,64 EUR stroškov.
16. Dolžnika sta uspela v pritožbenem postopku, zaradi česar sta upravičena do povrnitve priglašenih stroškov pritožbe po določbi 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ v višini 289,26 EUR. Gre za stroške sestave pritožbe v višini 200 točk, 2% materialne stroške, zvišano za 10% za zastopanje več oseb, 22% DDV ter sodno takso za pritožbo (125,00 EUR).