Jedro

Lastnik odvzetih predmetov zoper odločbo o prekršku, ki jo je na prvi stopnji izdal prekrškovni organ po hitrem postopku, lahko vloži zahtevo za sodno varstvo, s katero lahko izpodbija odločbo o stranski sankciji odvzema predmetov.

Izrek

Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi, izpodbijana sodba Okrajnega sodišča na Ptuju ZSV 94/2010 z dne 24. 4. 2010 se razveljavi v odločbi o stranski sankciji odvzema orožja in se zadeva v tem obsegu vrne prekrškovnemu organu v nadaljnji postopek.

Obrazložitev

A. 1. Prekrškovni organ Policijska postaja Podlehnik je z uvodoma navedeno odločbo o prekršku S. R. zaradi prekrška po prvem odstavku 81. a člena Zakona o orožju (ZOro-1) izrekel globo v znesku 3000 evrov in stransko sankcijo odvzema orožja. Okrajno sodišče na Ptuju je delno ugodilo zahtevi za sodno varstvo storilca in odločbo o prekršku spremenilo tako, da je v izrek odločbe dodalo opozorilo o pravici do plačila globe v obrokih in opozorilo o uklonilnem zaporu. V ostalem je zahtevo za sodno varstvo kot neutemeljeno zavrnilo.

2. Zoper pravnomočno sodbo je vrhovna državna tožilka vložila zahtevo

za varstvo zakonitosti. Navaja, da je bilo s stransko sankcijo odvzeto orožje, ki ni last storilca, temveč G. G. Lastnik zaseženega orožja ima pravico vložiti zahtevo za sodno varstvo. Kljub temu mu odločba o prekršku, ki tudi ne vsebuje pravilnega pravnega pouka, ni bila vročena. S tem mu je bila kršena pravica do vložitve zahteve za sodno varstvo. Vrhovnemu sodišču predlaga, naj izpodbijani odločbi razveljavi.

3. Zahteva vrhovnega državnega tožilstva za varstvo zakonitosti je bila na podlagi 171. člena Zakona o prekrških (ZP-1) v zvezi z drugim odstavkom 423. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) vročena storilcu, ki je odgovoril, da prekrška ni storil in se zato v celoti strinja s predlogom vrhovne državne tožilke za razveljavitev odločb. B.

4. Iz podatkov v spisu je razvidno, da lastnik lovske puške, ki je bila odvzeta s pravnomočno odločbo o prekršku, ni storilec S. R., temveč G. G. Lastništvo zaseženega orožja je bilo ves čas postopka znano tudi prekrškovnemu organu. Po določbi drugega odstavka 25. člena ZOro-1 se smejo pod določenimi pogoji odvzeti tudi predmeti, ki niso storilčeva last. V takem primeru lahko lastnik odvzetih predmetov zoper odločbo o prekršku, ki jo je na prvi stopnji izdal prekrškovni organ po hitrem postopku, vloži zahtevo za sodno varstvo (prvi odstavek 59. člena ZP-1), s katero lahko izpodbija odločbo o stranski sankciji odvzema predmetov (četrti odstavek 150. člena v zvezi s tretjim odstavkom 59. člena ZP-1).

5. Pisna odločba o prekršku mora imeti pravni pouk (prvi odstavek 56. člena ZP-1), ki obsega pouk o pravici do pravnega sredstva, roku in načinu vložitve ter navedbo prekrškovnega organa, pri katerem se pravno sredstvo vloži (peti odstavek 56. člena ZP-1). Izpodbijana odločba o prekršku sicer vsebuje pravni pouk, ki pa je nepopoln, saj med upravičenci za vložitev zahteve za sodno varstvo navaja le kaznovanega, njegovega zakonitega zastopnika oziroma zagovornika, ne pa tudi lastnika odvzetih predmetov.

6. Po določbi šestega odstavka 56. člena ZP-1 se pisna odločba o prekršku vroči kršitelju in drugim osebam, ki imajo pravico do zahteve za sodno varstvo. Ta pravica ima svoj ustavni temelj v 25. členu Ustave Republike Slovenije, saj je zahteva za sodno varstvo v hitrem postopku o prekršku praviloma edino pravno sredstvo, ki omogoča upravičencu, da učinkovito brani in varuje svoje pravne interese. Iz spisa prekrškovnega organa izhaja, da odločba o prekršku ni bila vročena lastniku odvzetega orožja. Na ta način mu je bila dejansko odvzeta možnost, da uveljavi svojo pravico do vložitve pravnega sredstva.

7. Z izpodbijano sodbo je okrajno sodišče odločalo o zahtevi za sodno varstvo, ki jo je vložil storilec S. R. Vrhovno sodišče je v sodbi IV Ips 20/2008 z dne 15. 4. 2008 zavzelo stališče, da bi bilo s procesnega vidika nevzdržno, če bi v istem postopku zoper istega obdolženca zaradi istega prekrška hkrati obstajali pravnomočna odločba in odločba, ki jo je še mogoče izpodbijati z rednim pravnim sredstvom. Zato je bilo po ugotovitvi kršitve pravice do pravnega sredstva na škodo lastnika odvzetega orožja potrebno razveljaviti sodbo okrajnega sodišča v delu, ki se nanaša na stransko sankcijo odvzema premoženja. Zoper ta del odločbe o prekršku bo lahko lastnik odvzetih predmetov po vročitvi odločbe o prekršku še vložil zahtevo za sodno varstvo. Vrhovno sodišče ni sledilo predlogu vrhovne državne tožilke, da se razveljavita obe odločbi, saj v zahtevi uveljavljana kršitev ni vplivala na zakonitost odločbe o prekršku, temveč je bil nezakonit le postopek po izdaji odločbe. Prav tako ni utemeljena razveljavitev sodbe okrajnega sodišča v celoti, saj je tisti del sodbe, ki se nanaša na odločitev o odgovornosti storilca za prekršek in na izrečeno globo, postal pravnomočen in se več ne more izpodbijati z rednim pravnim sredstvom, zahteva za varstvo zakonitosti pa ne uveljavlja kršitve zakona, ki bi se nanašala na ta del sodbe.

8. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče izpodbijano sodbo razveljavilo glede odločbe o stranski sankciji odvzema predmetov (427. člen ZKP v zvezi s členom 171 ZP-1) ter zadevo vrnilo Policijski postaji Podlehnik v nadaljnji postopek. Prekrškovni organ bo moral odločbo o prekršku z dne 11. 1. 2010 vročiti lastniku odvzete lovske puške G. G. skupaj s poukom o pravici do vložitve pravnega sredstva (prvi odstavek 59. člena ZP-1). Po izteku zakonskih rokov za vložitev pravnih sredstev bo prekrškovni organ storilčevo zahtevo za sodno varstvo, vloženo 18. 1. 2010, skupaj z morebitno zahtevo lastnika odvzetih predmetov predložil okrajnemu sodišču, ki bo hkrati odločalo o zahtevi lastnika odvzetih predmetov ter o zahtevi storilca v delu, ki se nanaša na stransko sankcijo odvzema predmetov.