Jedro

Iz izvedenih dokazov izhaja, da je bila premoženjska korist pridobljena podjetju C. Obdolženi je bil v kritičnem času zakoniti zastopnik in lastnik tega podjetja, vendar ni bilo ugotovljeno, da bi premoženjska korist, pridobljena podjetju, prešla v zasebno premoženje obdolženca.

Izrek

Pritožbi zagovornikov obdolženega A. A. se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je Okrajno sodišče v Kranju obdolženega A. A. spoznalo za krivega kaznivega dejanja zatajitve po prvem odstavku 208. člena KZ-1. Obdolžencu je izreklo pogojno obsodbo, v kateri mu je določilo kazen devet mesecev zapora in preizkusno dobo tri leta ter nadaljnji pogoj, da v roku enega leta po pravnomočnosti sodbe oškodovani družbi B. d. o. o. plača znesek 22.468,00 EUR. Prvostopenjsko sodišče je ugodilo premoženjskopravnemu zahtevku B. v znesku 27.886,49 EUR. Obdolženemu je naložilo plačilo stroškov kazenskega postopka v znesku 28,00 EUR in nadaljnje stroške, ki bodo odmerjeni s posebnim sklepom, ko bodo znani, ter sodno takso v znesku 112,00 EUR.

2. Zoper sodbo so se pritožili obdolženčevi zagovorniki in okrožna državna tožilka. Obdolženčevi zagovorniki so se pritožili iz vseh pritožbenih razlogov in predlagali, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno obravnavo. Državna tožilka se je pritožila zaradi odločbe o kazenski sankciji in predlagala, da se izpodbijana sodba spremeni tako, da se obdolženemu namesto pogojne obsodbe izreče kazen eno leto zapora.

3. Na pritožbo državne tožilke so odgovorili obdolženčevi zagovorniki in predlagali zavrnitev pritožbe. Na pritožbo obdolženčevega zagovornika je odgovorila državna tožilka. Navedla je, da je prvostopenjsko sodišče dejansko stanje glede višine povzročene škode ugotovilo pravilno in so pritožbene navedbe v tej smeri neutemeljene. Predlagala je zavrnitev pritožbe.

4. Pritožba obdolženčevih zagovornikov je utemeljena.

5. Po preizkusu izpodbijane sodbe v okviru pritožbenih navedb, pritožbeno sodišče pritrjuje obdolženčevemu zagovorniku, da je podana absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, to je, da je glede okoliščine, komu je bila pridobljena premoženjska korist, ki je upoštevaje obtožbeni očitek odločilno dejstvo, precejšnje nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin in zapisnikih o izpovedbah v postopku in med samimi temi listinami oziroma zapisniki.

6. Po preizkusu izpodbijane sodbe v okviru pritožbenih navedb, pritožbeno sodišče ne pritrjuje pritožniku, da je prvostopenjsko sodišče dejansko stanje o okoliščini, ali je obstajal dogovor med obdolžencem in leasing hišo, da lahko leasingojemalec C. d. o. o. viličarje, ki so bili predmet leasinga in so predmet obravnavanega kaznivega dejanja, proda. Prvostopenjsko sodišče je takšen obdolženčev zagovor utemeljeno zavrnilo. Pravilno je ocenilo, da tako leasing pogodba kakor tudi izpovedbe prič ne dajejo podlage za zaključek o tem, da je dejansko obstajal tihi dogovor, ki je dovoljeval prodajo viličarjev. Da takšen dogovor ni mogel obstajati, izhaja že iz same leasing pogodbe, ki je po vsebini zakupna pogodba. Bistvo te pogodbe je, da leasingodajalec ostane lastnik predmetov leasinga, v konkretnem primeru viličarjev, dokler s posebnim pravnim poslom ne prenese lastninske pravice na leasingojemalca. Iz izpovedb prič izhaja, da se lastninska pravica prenese šele potem, ko so plačani vsi leasing obroki. Nobenega dvoma ni, da v konkretnem primeru leasing obroki niso bili plačani. V spisu tudi ni nobene listine, ki bi dokazovala, da je leasingodajalec lastninsko pravico prenesel na leasingojemalca, to je podjetje C. d. o. o. Ker C. ni bil lastnik viličarjev, tudi ni mogel prenesti lastninske pravice na kupce. Zato je pravilen zaključek izpodbijane sodbe, da je bila oškodovani družbi B. d. o. o. s tem, ko niso bili plačani vsi leasing obroki in predmeti leasinga tudi niso bili vrnjeni, povzročena premoženjska škoda v višini neplačanih leasing obrokov.

7. Pritožnik pa utemeljeno graja zaključek prvostopenjskega sodišča, da je obdolženi z izvršitvijo kaznivega dejanja sebi pridobil premoženjsko korist, to je, da se je njegovo osebno premoženje neposredno povečalo za višino povzročene škode podjetju B. Obdolženi je bil spoznan za krivega, „da kot lastnik ni vrnil predmetov leasinga, ki jih je dobil v uporabo in neposredno posest po pogodbah o finančnem leasingu in sicer štirih viličarjev“. Navedeno pomeni, da je bil obdolženi spoznan za krivega, da si je neposredno prilastil štiri viličarje. Obrazložitev sodišča v točkah 4., 7. in 11., ki je na okoliščino, da je obdolženi pridobil protipravno korist kot fizična oseba in kot takšen imel tudi posest nad predmetom leasinga sklepalo iz obdolženčeve funkcije kot zakonitega zastopnika in lastnika družbe, je v nasprotju z listinsko dokumentacijo, kakor tudi izpovedbami prič, deloma pa je obrazložitev v tem delu tudi sama s sabo v nasprotju. Iz listinske dokumentacije, ki se nahaja v prilogah A spisa, to je leasing pogodb in podatkov o izvršenih plačilih po leasing pogodbah in tudi listin o razvezi leasing pogodb izhaja, da je bil leasingojemalec podjetje C. d. o. o., katero je tudi plačevalo leasing obroke. Slednje izhaja tudi iz zagovora obdolženega in izpovedb zaslišanih prič. Obdolženi je v zagovoru povedal, da se je podjetje C. ukvarjalo s servisiranjem in prodajo viličarjev in da je podjetje viličarje, ki so predmet tega kaznivega dejanja prodalo ter je bil denar s strani kupcev nakazan na račun podjetja C. d. o. o. Ta del obdolženčevega zagovora je potrjen s fakturami podjetja C. d. o. o. za prodajo viličarjev, izstavljenih različnim kupcem, ki jih je v spis vložil stečajni upravitelj leasingojemalca C. d. o. o. (list. št. C45 do C71). Iz navedenega izhaja, da je bila premoženjska korist od prodaje viličarjev pridobljena podjetju C. d. o. o. Slednje je potrjeno tudi s tem, da je oškodovanec V. v stečajnem postopku leasingojemalca C. d. o. o. prijavil terjatev, ki je predmet tega kazenskega postopka. Pritožbeno sodišče je listine, ki se nanašajo na prijavo terjatev pridobilo skladno z določbo tretjega odstavka 377. člena ZKP.

8. Iz zgoraj navedenega izhaja, da je zaključek sodišča, da je obdolženi sebi pridobil protipravno premoženjsko korist v višini neplačanih leasing obrokov, v nasprotju z izvedenimi dokazi, saj iz do sedaj izvedenih dokazov izhaja, da je bila premoženjska korist pridobljena podjetju C. d. o. o. Obdolženi je bil v kritičnem času dejansko zakoniti zastopnik in lastnik tega podjetja, vendar iz do sedaj izvedenih dokazov ne izhaja, kot to pravilno uveljavlja pritožnik, da bi premoženjska korist, pridobljena podjetju, prešla v zasebno premoženje obdolženega.

9. Ker je prvostopenjsko sodišče zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, kar pritožnik utemeljeno uveljavlja, je bilo potrebno izpodbijano sodbo razveljaviti. V ponovljenem postopku bo moralo prvostopenjsko sodišče ponoviti že izvedene dokaze ter po potrebi dokazni postopek dopolniti. Ob upoštevanju vseh okoliščin, na katere opozarja ta odločba, bo moralo ponovno oceniti vsak dokaz posebej in njihovo medsebojno povezavo ter o obtožbi ponovno odločiti.

10. Ker je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavilo, o pritožbi državne tožilke, ki je izpodbijala obdolžencu izrečeno kazensko sankcijo, ni odločalo.