Jedro

Iz ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da sta druga in šesta toženka v obdobju po začetku davčnih postopkov oziroma v času, ko je že obstajal davčni dolg družbe B. d. n. o., sklenila več pravnih poslov, s katerimi sta premoženje prenesla na svoji hčerki. Takšni prenosi premoženja na ožje družinske člane, ob hkratni neuspešnosti izvršbe zoper družbo in ob dejstvu, da osebno odgovorna družbenika za obveznosti družbe odgovarjata z vsem svojim premoženjem, tudi po presoji pritožbenega sodišča kažejo na realno nevarnost, da bi bila brez izdaje začasne odredbe uveljavitev terjatve tožeče stranke otežena ali celo onemogočena. Pritožbeni očitki, da bi morala biti objektivna nevarnost za uveljavitev nedenarne terjatve izkazana s konkretnimi že začetimi razpolagalnimi ravnanji (npr. z oglaševanjem ali drugimi prodajnimi aktivnostmi), niso utemeljeni, saj je pri nedenarni terjatvi predmet izpolnitve individualno določena stvar, zaradi česar je izvršba lahko onemogočena že z razpolaganjem s tem konkretnim predmetom. Prav zaradi te vezanosti na določen predmet je dokazni standard glede nevarnosti olajšan, zato je sodišče prve stopnje utemeljeno sklepalo, da obstaja realna in ne zgolj hipotetična nevarnost, da bo uveljavitev terjatve tožeče stranke onemogočena ali precej otežena.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II.Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z uvodoma citiranim sklepom zavrnilo ugovor prvo, drugo in tretje tožene stranke (v nadaljevanju: prva, druga in tretja toženka) zoper sklep o zavarovanju z začasno odredbo (I. točka izreka). Sklenilo je, da je upnik verjetno izkazal terjatev in da je verjetno izkazano obstaja objektivna nevarnost, da bo zaradi prenosa lastninske pravice osebno odgovornih družbenikov na svoje potomce, plačilo terjatev onemogočeno ali najmanj zelo oteženo (1. alineje drugega odstavka 272. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). Odločitev o stroških postopka zavarovanja z začasno odredbo je pridržalo do končne odločitve o glavni stvari (II. točka izreka).

Oris spora

2.V obravnavani zadevi je tožeča stranka (v nadaljevanju: tožnica) vložila tožbo na ugotovitev ničnosti pravnih poslov, s katerimi sta druga in šesta toženka na svoje hčerke prenesla premoženje. Tožnica izpodbija pogodbo o preužitku, sklenjeno v obliki notarskega zapisa med drugo toženko in njeno hčerjo, s katero je bila na hčer prenesena lastninska pravica na več nepremičninah ter kupoprodajno pogodbo, s katero je na hčer prenesla lastninsko pravico na osebnem avtomobilu. Nadalje izpodbija pogodbo o preužitku, sklenjeno v obliki notarskega zapisa, s katero je osebno odgovorni družbenik A. A. lastninsko pravico na nepremičnini prenesel na svoji hčerki. Po tožničinih navedbah so bile te pogodbe sklenjene z namenom izigrati upnico pri izterjavi davčnega dolga družbe B. d. n. o. v višini 795.814,17 EUR, ker druga in šesta toženka kot družbenika družbe z neomejeno odgovornostjo za obveznosti družbe odgovarjata subsidiarno z vsem svojim premoženjem. Ker izvršba zoper družbo ni bila uspešna, je tožnica začela izvršilne postopke tudi zoper osebno odgovorna družbenika. Tožnica trdi, da je bila podlaga vseh pravnih poslov nedopustna v smislu 39. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju: OZ) in da pogodbe nasprotujejo Ustavi, prisilnim predpisom in moralnim načelom v smislu 86. člena OZ, kar po njenem utemeljuje ničnost. V zavarovanje svoje terjatve je tožnica predlagala izdajo začasne odredbe s prepovedjo odtujitve in obremenitve spornih nepremičnin.

Odločitev sodišča prve stopnje

3.Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožnica verjetno izkazala obstoj svoje terjatve do družbe B. d. n. o. na podlagi seznama izvršilnih naslovov z dne 27. 5. 2024. Poudarilo je, da tožene stranke niso konkretizirano prerekale obstoja oziroma izvršljivosti teh naslovov. Glede na neuspešnost izvršbe v letu 2023 je sodišče ocenilo, da je verjetno, da se bo poplačilo dolga družbe lahko uveljavljalo na premoženju osebno odgovornih družbenikov, to je druge in šeste toženke. Na verjetnost obstoja terjatve po presoji sodišča kaže tudi sklep o davčni izvršbi zoper drugo toženko z dne 21. 9. 2023, čeprav je bil ta kasneje odpravljen.

4.Sodišče prve stopnje je obstoj objektivne nevarnosti, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena, utemeljilo s časovno povezanostjo spornih razpolaganj z nastankom davčnega dolga, ker so bile pogodbe sklenjene s hčerkami, ne pa s tretjimi osebami, in ker nobeden od družbenikov po razpolaganju ni imel več premoženja, primernega za poplačilo dolga, tako da so bile doslej vse davčne izvršbe zoper družbo in toženca neuspešne.

Povzetek pritožbenih navedb

5.Zoper sklep sodišča prve stopnje se pritožujejo prva, druga in tretja toženka, ki predlagajo, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep pa razveljavi in zavrne predlog tožnice za izdajo začasne odredbe ter tožnici naloži plačilo stroškov postopka. Pritožba uveljavlja absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Pritožniki trdijo, da v obravnavani zadevi nista izpolnjena pogoja za izdajo začasne odredbe, in sicer verjetnost obstoja terjatve ter obstoj nevarnosti, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena. Po njihovem stališču objektivna nevarnost za uveljavitev nedenarne terjatve ni izkazana, saj bi morala biti ta podana s konkretnimi že začetimi razpolagalnimi ravnanji dolžnika, na primer z oglaševanjem ali drugimi prodajnimi aktivnostmi. Pritožniki navajajo, da tožnica ni konkretno izkazala davčnega dolga družbe B. d. n. o. niti odgovornosti druge in šeste toženke. V kolikor bi sodišče izvedlo zaslišanje toženih strank, ki so ga te predlagale, bi lahko ugotovilo, kateri motivi so jih vodili pri sklenitvi pogodbe o preužitku in kupoprodajne pogodbe, s čimer je bila kršena njihova pravica do izjave. Pritožniki poudarjajo, da ni pravnega interesa tožnice za izdajo začasne odredbe, saj aktualno zemljiškoknjižno stanje prvi toženki ne omogoča nobenega razpolaganja s spornimi nepremičninami, ker je vknjižena prepoved odtujitve in obremenitve.

Odgovor na pritožbo

6.Tožnica v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

Odločitev o pritožbi

7.Pritožba ni utemeljena.

8.Sodišče druge stopnje je sklep sodišča prve stopnje preizkusilo v mejah razlogov, uveljavljenih s pritožbo, in v okviru uradnega preizkusa zadeve po drugem odstavku 350. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP.

9.Pritožbeno sodišče soglaša z zaključkom sodišča prve stopnje, da je upnik svojo terjatev izkazal z verjetnostjo, ki je potrebna za izdajo začasne odredbe. Tožnica je namreč predložila seznam izvršilnih naslovov z dne 27. 5. 2024, iz katerega izhajata obstoj in višina davčne terjatve do družbe B. d. n. o., pri čemer tožene stranke niso navedle nobenih konkretnih dejstev niti predložile dokazov, ki bi omajali obstoj ali izvršljivost teh naslovov. Sodišče prve stopnje je nadalje pravilno ugotovilo, da sta druga in šesta toženka kot družbenika družbe z neomejeno odgovornostjo za obveznosti družbe odgovorna z vsem svojim premoženjem.

10.Iz ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da sta druga in šesta toženka v obdobju po začetku davčnih postopkov oziroma v času, ko je že obstajal davčni dolg družbe B. d. n. o., sklenila več pravnih poslov, s katerimi sta premoženje prenesla na svoji hčerki. Takšni prenosi premoženja na ožje družinske člane, ob hkratni neuspešnosti izvršbe zoper družbo in ob dejstvu, da osebno odgovorna družbenika za obveznosti družbe odgovarjata z vsem svojim premoženjem, tudi po presoji pritožbenega sodišča kažejo na realno nevarnost, da bi bila brez izdaje začasne odredbe uveljavitev terjatve tožeče stranke otežena ali celo onemogočena. Pritožbeni očitki, da bi morala biti objektivna nevarnost za uveljavitev nedenarne terjatve izkazana s konkretnimi že začetimi razpolagalnimi ravnanji (npr. z oglaševanjem ali drugimi prodajnimi aktivnostmi), niso utemeljeni, saj je pri nedenarni terjatvi predmet izpolnitve individualno določena stvar, zaradi česar je izvršba lahko onemogočena že z razpolaganjem s tem konkretnim predmetom. Prav zaradi te vezanosti na določen predmet je dokazni standard glede nevarnosti olajšan, zato je sodišče prve stopnje utemeljeno sklepalo, da obstaja realna in ne zgolj hipotetična nevarnost, da bo uveljavitev terjatve tožeče stranke onemogočena ali precej otežena.

11.Kot izhaja iz pravne teorije in ustaljene sodne prakse, lahko sodišče sklep o začasni odredbi izda tudi brez predhodnega zaslišanja dolžnika, saj je bistvo teh postopkov v hitri in učinkoviti zaščiti upnika. Toženim strankam je bila pravica do izjave zagotovljena z možnostjo vložitve ugovora zoper izdano začasno odredbo, o katerem je sodišče prve stopnje vsebinsko odločilo. Pri tem velja poudariti, da v tej fazi postopka tudi tožnica ni bila zaslišana, zato okoliščina, da sodišče ni izvedlo zaslišanja toženih strank, sama po sebi ne pomeni kršitve načela kontradiktornosti.

12.Pritožniki poudarjajo, da tožnica nima pravnega interesa za izdajo začasne odredbe, saj aktualno zemljiškoknjižno stanje prvi toženki ne omogoča razpolaganja s spornimi nepremičninami, ker je v zemljiški knjigi že vknjižena prepoved odtujitve in obremenitve. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je zemljiškoknjižno stanje med povezanimi osebami lahko hitro spremenljivo in da bi osebno odgovorna družbenika lahko izdala izbrisna dovoljenja, zaradi česar bi razpolaganje z nepremičninami postalo pravno neovirano. Prav zato je utemeljeno presodilo, da ima tožeča stranka pravni interes za vpis prepovedi odtujitve in obremenitve kot sredstva zavarovanja svoje terjatve.

13.Pritožbeni razlogi niso utemeljeni, zato je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka prvega odstavka 365. člena ZPP).

Odločitev o stroških pritožbenega postopka

14.Na podlagi šestega odstavka 163. člena ZPP se odločitev o stroških pritožbenega postopka pridrži za končno odločbo.