Jedro

Da ni mogoče pritrditi revizijskemu očitku o neustrezni porazdelitvi preživninskega bremena med oba preživninska zavezanca, pokaže že preprosta proporcionalna primerjava deležev njunih prispevkov k pokritju v pravnomočni sodbi denarno ovrednotenih potreb otroka glede na njune redne denarne mesečne prejemke.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sodbo z dne 1.6.2005, opr. št. I P 918/2004-21, razvezalo zakonsko zvezo pravdnih strank, njunega mladoletnega sina D. B., rojenega 4.6.1997, dodelilo v vzgojo in varstvo materi - tožnici, tožencu pa naložilo obveznost plačevanja preživnine za otroka pravdnih strank, vendar je sodišče druge stopnje s sklepom z dne 18.10.2005, opr. št. I Cp 2373/2005, razveljavilo sodbo sodišča prve stopnje glede odločitve o preživnini in v tem delu vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

V ponovljenem postopku je sodišče prve stopnje s sodbo z dne 5.4.2006, opr. št. I P 1031/2005-41, odločilo o toženčevi preživninski obveznosti tako, da mu je naložilo plačilo delno še dolgovanih obrokov preživnine za obdobje od 1.3.2005 do 30.6.2005 po 5.000 SIT mesečno - skupno torej v znesku 20.000 SIT (z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti vsakega izmed posamičnih mesečnih obrokov), za čas od 1.4.2006 dalje pa je tožencu naložilo plačevanje preživnine za otroka v višini 25.000 SIT mesečno, medtem ko je z dopolnilno sodbo z dne 26.5.2006, opr. št. I P 1031/2005-45, v celoti zavrnilo zahtevek za plačilo (preostanka) preživnine za čas od vključno julija 2005 do vključno marca 2006, za čas od 1.4.2006 dalje pa je zavrnilo preživninski zahtevek nad zneskom 25.000 SIT mesečno - torej za preostalih 5.000 SIT mesečno še terjane preživnine od 1.4.2006 dalje.

Sodišče druge stopnje je na podlagi tožničine pritožbe s sodbo zvišalo na prvi stopnji določeno preživnino za čas od 1.4.2006 dalje s 25.000 SIT mesečno na 30.000 SIT mesečno (torej za 5.000 SIT mesečno), medtem ko je (dopolnilno) sodbo sodišča prve stopnje v zavrnilnem delu glede še terjane preživnine za čas od julija 2005 do marca 2006, vključno s prvostopenjsko odločitvijo o stroških postopka, s sklepom razveljavilo in v tem obsegu vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Zoper sodbo sodišča druge stopnje je toženec, ki se zoper prvostopenjsko odločitev o preživnini ni pritožil, vložil revizijo, s katero izpodbija pravnomočno odločitev o preživnini za čas od 1.4.2006 dalje za znesek 5.000 SIT mesečno na drugi stopnji zvišane preživnine. Uveljavlja revizijska razloga bistvene kršitve določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku in zmotno uporabo materialnega prava. Uveljavljani revizijski razlog procesnopravne narave utemeljuje z očitkom, da je sodišče druge stopnje glede na izrek izpodbijane sodbe spremenilo "dopolnilno" sodbo sodišča prve stopnje, to je sodbo z dne 26.5.2006, s katero sploh ni bilo odločeno o preživnini v znesku 25.000 SIT mesečno, ki jo je sodišče druge stopnje zvišalo na 30.000 SIT mesečno. Zato je izrek sodbe sodišča druge stopnje po mnenju revidenta nerazumljiv oziroma nasprotuje samemu sebi, kar pomeni, da je podana revizijsko uveljavljana procesna kršitev v postopku na drugi stopnji. Revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava pa toženec utemeljuje z očitkom, da je z izpodbijano sodbo za čas od 1.4.2006 dalje naložena mu mesečna preživnina v nasprotju z določbo 129. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, po kateri bi morala biti odmerjena v skladu z možnostmi vsakega izmed obeh preživninskih zavezancev. V nadaljevanju revizijskih navedb nato niza razloge v oporo prepričanju o tožničinih ugodnejših preživninskih možnostih v primerjavi z njegovimi, ki so takšne, da mu ob izpolnjevanju z izpodbijano sodbo naložene preživninske obveznosti do otroka ne bi omogočale lastnega preživljanja. Predlaga razveljavitev pravnomočne sodbe v izpodbijanem delu in vrnitev zadeve sodišču druge stopnje v novo sojenje v tem obsegu, podredno pa njeno spremembo v smeri vzpostavitve prvostopenjske odločitve o preživnini za čas od 1.4.2006 dalje.

Revizija je bila po 375. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 do 90/2005) vročena tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila, ter Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

Revizija ni utemeljena.

Uveljavljani revizijski razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v postopku na drugi stopnji ni podan. Z dopolnilno sodbo sodišča prve stopnje je bilo v skladu z določbo 325. člena ZPP odločeno le o delu preživninskega zahtevka (glede razlike nad zneskom za čas od 1.4.2006 dalje prisojene preživnine 25.000 SIT mesečno do zneska 30.000 SIT terjane mesečne preživnine), o katerem s prvotno sodbo (še) ni bilo odločeno - in sicer tako, da je bil z dopolnilno sodbo preživninski zahtevek v tem delu zavrnjen. Ker se je zoper prvostopenjsko odločitev o preživnini pritožila le tožnica, ki je izpodbijala zavrnilni del sodbe, vsebovan v dopolnilni sodbi, sodišče druge stopnje v sodbo sodišča prve stopnje z dne 5.4.2006, s katero je bilo preživninskemu zahtevku ugodeno in je spričo izostanka toženčeve pritožbe postala pravnomočna, sploh ni smelo posegati. Do zvišanja preživnine v postopku na drugi stopnji je torej moglo priti le s spremembo zavrnilnega dela sodbe, vsebovanega v dopolnilni sodbi sodišča prve stopnje. To pomeni, da je izrek izpodbijane sodbe sodišča druge stopnje procesnopravno neoporečen.

Izpodbijana odločitev je tudi materialnopravno pravilna. Da ni mogoče pritrditi revizijskemu očitku o neustrezni porazdelitvi preživninskega bremena med oba preživninska zavezanca, pokaže že preprosta proporcionalna primerjava deležev njunih prispevkov k pokritju v pravnomočni sodbi denarno ovrednotenih potreb otroka glede na njune redne denarne mesečne prejemke. Tožničin presežek slednjih v primerjavi s toženčevimi je namreč proporcionalno skladen z njenim ustrezno višjim denarnim prispevkom h kritju stroškov potreb preživninskega upravičenca, pri čemer je treba upoštevati še tožničin denarno neovrednoten večji prispevek k vzgoji in oskrbi mladoletnega otroka v obliki dela in vsestranskega ukvarjanja z njim spričo njegove dodelitve tožnici. Tožencu naložena preživninska obveznost pa tudi ne bo ogrozila njegovega lastnega preživljanja spričo neizpodbojnih dejanskih ugotovitev sodišč prve in druge stopnje (tretji odstavek 370. člena ZPP), po katerih ostane tožencu, po odbitku preživnine in njegovega prispevka k skupnim stroškom gospodinjstva v aktualnem obdobju, za lastne potrebe (ki vključujejo tudi ne ravno zanemarljive stroške za nepotrebne razvade, ki bi se jim lahko odrekel) še vedno domala 250 EUR (prej 60.000 SIT) mesečno. Ob tem ni odveč pripomba, da je toženec v postopku za razvezo zakonske zveze še pred zvišanjem njegovih mesečnih prejemkov sam pristajal pred centrom za socialno delo na obseg svoje preživninske obveznosti v višini, določeni sedaj s pravnomočno sodbo za čas od 1.4.2006 dalje.

Ker se po obrazloženem izkaže, da uveljavljani revizijski razlogi, vključno s po uradni dolžnosti upoštevnim revizijskim razlogom zmotne uporabe materialnega prava (371. člen ZPP), niso podani, je bilo treba toženčevo revizijo na podlagi določbe 378. člena ZPP kot neutemeljeno zavrniti.