- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSL sklep I Cp 1988/93
ECLI:SI:VSLJ:1993:I.CP.1988.93 Civilni oddelek
Povzetek
- Pravica upnika do uveljavljanja terjatve iz naslova neupravičene pridobitve.Ali ima upnik pravico uveljavljati terjatev iz naslova neupravičene pridobitve v primeru nasprotne izvršbe?
- Postopek nasprotne izvršbe.Kako naj sodišče obravnava predlog za nasprotno izvršbo in kakšne so njegove obveznosti v tem postopku?
- Izvršilni naslov za nasprotno izvršbo.Ali je sklep o izvršbi veljaven brez ustreznega izvršilnega naslova?
- Višina nasprotne terjatve.Kako se ugotavlja višina nasprotne terjatve in kakšne so posledice, če sodišče te višine ne upošteva?
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Če upnik predlaga nasprotno izvršbo, mora sodišče najprej odločati o tem, ali ima zoper dolžnika pravico uveljavljati terjatev iz naslova neupravičene pridobitve. Tak kondemnatoren sklep bi bil po tem, ko bi postal izvršljiv, izvršilni naslov za nasprotno izvršbo v ožjem pomenu besede.
Izrek
Pritožbi dolžnice se ugodi, izpodbijani sklep (t.j. sklep z dne 22.9.1993, opr. št. I I 781/93-10) se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.
Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.
Obrazložitev
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor dolžnice zoper sklep o izvršbi.
Zoper ta sklep se iz vseh razlogov pritožuje dolžnica in predlaga spremembo, podrejeno pa razveljavitev. Zatrjuje, da nasprotna izvršba predpostavlja že opravljeno izvršbo zoper dolžnika, ki uveljavlja nasprotno izvršbo ter se zato opravi v okviru izvršilnega postopka, ki teče na podlagi upničinega predloga zoper dolžnika zaradi izterjave dolga glede katerega se po opravljeni izvršbi pojavijo razlogi za nasprotno izvršbo, ki jih navaja 59. člen ZIP. Sodišče prve stopnje pa je na podlagi upnikove vloge dovolilo samostojno izvršbo in ne nasprotno izvršbo. Dolžnik lahko poda predlog za nasprotno izvršbo v treh mesecih od dneva, ko je izvedel za razlog za njo, po 60. členu ZIP pa mora sodišče predlog za nasprotno izvršbo izročiti upniku in zahtevati od njega, da se v 8 dneh o njem izjavi.
Sodišče prve stopnje ni upoštevalo teh določb. Razen tega je sporna tudi višina nasprotne terjatve.
Pritožba je utemeljena.
Pritožba vsaj smiselno utemeljeno opozarja, da sklep o izvršbi nima podlage v izvršilnem naslovu. Ker je upnik predlagal nasprotno izvršbo, bi moralo sodišče najprej odločati o tem, ali ima zoper dolžnico pravico uveljavljati terjatev iz naslova neupravičene pridobitve (210. člen ZOR). Tak kondemnatoren sklep (III. odst. 60. člena ZIP) bi bil po tem, ko bi postal pravnomočen, in ko bi pretekel 15 dnevni paricijski rok, izvršilni naslov za nasprotno izvršbo v ožjem pomenu besede (61. člen ZIP). Ker je torej sodišče prve stopnje izdalo sklep o izvršbi brez izvršilnega naslova, bi moralo dolžničinemu ugovoru ugoditi (16. člen ZIP). Zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. tč. 380. člena ZPP).
V novem postopku naj sodišče opravi postopek, kot ga določa 60. člen, nato pa odloči o predlogu za nasprotno izvršbo. Če bo predlog utemeljen in bo sodišče izdalo kondemnatoren sklep (upnik bo moral pred tem postaviti tudi ustrezen dajatveni zahtevek, sodišče pa ga bo moralo v skladu s 109. členom ZPP na to pozvati), bo tak sklep (če bo postal izvršljiv) podlaga za sklep o nasprotni izvršbi, ki ga bo sodišče izdalo na dolžnikov predlog (61. člen ZIP).