10. 12. 2004

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe družbe A. A. - v stečaju, Ž. Ž., ki jo zastopa stečajni upravitelj B. B., odvetnik v Z., na seji senata dne 24. novembra 2004 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

1. Ustavna pritožba družbe A. A. - v stečaju zoper sklep Višjega sodišča v Kopru št. I Cpg 318/2002 z dne 22. 5. 2003 v zvezi s sklepom Okrožnega sodišča v Novi Gorici št. St 55/2000 z dne 20. 8. 2002 se ne sprejme.

2. Pritožnik sam nosi stroške postopka z ustavno pritožbo.

OBRAZLOŽITEV

A.

Okrožno sodišče je z izpodbijanim sklepom med drugim odločilo, da se odredi vknjižba izbrisa zastavne pravice, vpisane v zemljiški knjigi pod Dn št. 3849/97, v korist upnice družbe KAM (ki je ustavni pritožnici odstopila hipotekarno terjatev) in se iz posebne stečajne mase poplača ločitveni upnik - Republika Slovenija. Zoper takšno odločitev sodišča prve stopnje je pritožnica (v postopku upnica) vložila pritožbo, ki jo je Višje sodišče zavrnilo in potrdilo sklep Okrožnega sodišča.

V ustavni pritožbi pritožnica izraža svoje nestrinjanje z izpodbijanima odločitvama in meni, da sodišči nista odločali objektivno. Izpodbijanima sklepoma očita, da sta brez konkretne pravne podlage za odločitev. Zatrjuje tudi, da sodišči "dejanskega stanja nista ugotavljali" in da nista odgovorili na njene navedbe in ugovore. Meni, da sodišči pri svojih odločitvah nista upoštevali dejstva, da je zastavna pravica pritožnice vpisana v zemljiški knjigi pred zastavno pravico domnevnega ločitvenega upnika Republike Slovenije.

Sodišči naj tudi ne bi upoštevali dejstva, da je sporna nepremičnina, ki je bila predmet stečajnega postopka, že bila zarubljena v izvršilnem postopku, ki se je začel pred uvedbo stečajnega postopka. Pritožnica tudi navaja, da je bila grobo zavedena, ker ni bila obveščena o začetku stečajnega postopka nad stečajnim dolžnikom. S temi navedbami pritožnica zatrjuje kršitev pravic iz 22., 23. in 25. člena Ustave. Predlaga, naj Ustavno sodišče ustavni pritožbi ugodi, zahteva pa tudi povrnitev stroškov postopka z ustavno pritožbo.

B.

Ustavno sodišče ni nadaljnja instanca sodiščem, ki odločajo v sodnem postopku, zato ni pristojno presojati pravilnosti ugotovitev dejanskega stanja in uporabe prava. V skladu s prvim odstavkom 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče izpodbijano sodno odločbo preizkusi le glede vprašanja, ali so bile z njo kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine.

Pritožnica sicer zatrjuje kršitev pravice do enakega varstva pravic (22. člen Ustave), pravice do sodnega varstva (23. člen Ustave) in pravice do pravnega sredstva (25. člen Ustave), vendar z razlogi, ki jih navaja, teh kršitev ne more utemeljiti. Pritožnica namreč z večino navedb (tudi z navedbami, da sodišči v izpodbijanih sklepih nista upoštevali vrstnega reda vpisov zastavne pravice v zemljiški knjigi) predvsem oporeka pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja in uporabe prava, kar pa, kot je obrazloženo zgoraj, ne more biti predmet preizkusa pred Ustavnim sodiščem.

Iz pravice do enakega varstva pravic (22. člen Ustave) izhaja med drugim zahteva, da so sodne odločbe, s katerimi sodišče odloči o posameznikovih pravicah, dolžnostih ali pravnih interesih, obrazložene. Z vidika zatrjevane kršitve pravice iz 22. člena Ustave bi tako lahko bil relevanten očitek pritožnice, da sodišči izpodbijanih odločitev nista obrazložili, vendar je tak očitek neutemeljen. Pritožnica namreč v ustavni pritožbi pavšalno zatrjuje, da sodišči na konkretne ugovore nista odgovorili, vendar ne pojasni, na katere ugovore pri tem misli. Sicer pa sta tako Okrožno kot Višje sodišče svoji odločitvi dovolj izčrpno in jasno obrazložili. Obrazložitvi izpodbijanih sklepov tako vsebujeta navedbe o odločilnih dejstvih, na katere sta sodišči oprli svoji odločitvi, sklep Višjega sodišča pa tudi odgovore na pritožničine relevantne pritožbene navedbe. Odločitvi sta tudi podprti z argumenti, ki jih v pravni znanosti metode razlage zakonov dopuščajo.

Glede na navedeno pritožnici z izpodbijanima sodbama očitno ni bila kršena pravica iz 22. člena Ustave, prav tako pa ne pravica iz 25. člena Ustave. Zgolj s pavšalnim zatrjevanjem kršitve pravice do sodnega varstva iz 23. člena Ustave pa pritožnica tudi te kršitve ne more utemeljiti.

Ker z izpodbijanima sklepoma očitno niso bile kršene človekove pravice in temeljne svoboščine, kot jih zatrjuje pritožnica, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

V postopku z ustavno pritožbo nosi vsak udeleženec svoje stroške, če Ustavno sodišče ne odloči drugače (prvi odstavek 34. člena ZUstS, ki se po 49. členu ZUstS uporablja tudi v postopku z ustavno pritožbo). Za drugačno odločitev bi morali obstajati posebni razlogi, ki jih pritožnica ne navaja.

Ustavno sodišče je zato odločilo, kot izhaja iz 2. točke izreka.

C.

Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena in prvega odstavka 34. člena v zvezi z 49. členom ZUstS v sestavi: predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger ter člana Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger