2. 6. 2022

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopkih za preizkus pobude in ustavne pritožbe Marka Dvornika, Novo mesto, in drugih, ki jih vse zastopa Borut Tiran, odvetnik v Novem mestu, na seji 2. junija 2022

sklenilo:

1.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 23. do 29. člena Zakona o varstvu kupcev stanovanj in enostanovanjskih stavb (Uradni list RS, št. 18/04) se zavrže.

2.Ustavna pritožba zoper sklep Vrhovnega sodišča št. II Ips 9/2017 z dne 11. 5. 2017 se ne sprejme.

3.Pobudniki oziroma pritožniki sami nosijo svoje stroške postopka pred Ustavnim sodiščem.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Pritožniki vlagajo ustavno pritožbo zoper sklep Vrhovnega sodišča. Z njim je bila zavrnjena revizija zoper odločitev sodišča prve in druge stopnje o zavrženju tožbe zaradi poteka prekluzivnega roka. Nosilno stališče izpodbijane odločitve je, da Zakon o varstvu kupcev stanovanj in enostanovanjskih stavb (v nadaljevanju ZVKSES), kot specialni predpis, ne določa roka za sodno uveljavljanje jamčevalnih zahtevkov. Zato se uporabljajo določbe Obligacijskega zakonika (Uradni list RS, št. 97/07 – uradno prečiščeno besedilo in 20/18), ki v prvem odstavku 480. člena določa enoletni prekluzivni rok za sodno uveljavljanje jamčevalnega zahtevka za stvarne napake. Sklepu očitajo kršitev 14. in 22. člena Ustave.

2.Pritožniki vlagajo tudi pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti 23. do 29. člena ZVKSES. Zatrjujejo, da ureditev vsebuje pravno praznino, ker ne določa roka za sodno uveljavljanje jamčevalnih zahtevkov.

3.Ker je prvo navedeni pobudnik oziroma pritožnik upravičen za vložitev pobude za začetek postopka za oceno ustavnosti oziroma ustavne pritožbe, se Ustavno sodišče ni spuščalo v vprašanje, ali ta pogoj izpolnjujejo tudi vsi drugi pobudniki oziroma pritožniki.

B.

4.Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes ob vložitvi pobude (prvi odstavek 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču, Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12, 23/20 in 92/21 – v nadaljevanju ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj.

5.Izpodbijane določbe ZVKSES ne učinkujejo neposredno. V takšnih primerih se lahko pobuda vloži šele po izčrpanju pravnih sredstev zoper posamični akt, izdan na podlagi izpodbijanega predpisa, hkrati z ustavno pritožbo, pod pogoji iz 50. do 60. člena ZUstS. To stališče je podrobneje obrazloženo v sklepu Ustavnega sodišča št. U-I-275/07 z dne 22. 11. 2007 (Uradni list RS, št. 110/07, in OdlUS XVI, 82). V takih primerih je predpostavka za vložitev tako ustavne pritožbe kot pobude vsebinsko izčrpanje pravnih sredstev. To pomeni, da mora pobudnik trditev o domnevni protiustavnosti ureditve, na podlagi katere temelji odločitev v njegovem primeru, uveljavljati že v postopku pred pristojnimi sodišči (tako že v sklepu Ustavnega sodišča št. U-I-330/05, U-I-331/05, U-I-337/05 z dne 18. 10. 2007, Uradni list RS, št. 101/07, in OdlUS XVI, 79). V obravnavani zadevi pobudniki niso izkazali, da bi očitke o protiustavni pravni praznini v postopku pred Vrhovnim sodiščem izčrpali po vsebini. Zato je Ustavno sodišče pobudo zavrglo (1. točka izreka).

6.Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo, ker niso izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 55.b člena ZUstS (2. točka izreka).

7.V postopku pred Ustavnim sodiščem nosi vsak udeleženec svoje stroške, če Ustavno sodišče ne odloči drugače (prvi odstavek 34. člena ZUstS, ki se v skladu s prvim odstavkom 49. člena ZUstS uporablja tudi v postopku z ustavno pritožbo). Ker niso podani razlogi za drugačno odločitev, je Ustavno sodišče odločilo, kot izhaja iz 3. točke izreka tega sklepa.

C.

8.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena, drugega odstavka 55.b člena, prvega odstavka 34. člena in prvega odstavka 34. člena v zvezi s prvim odstavkom 49. člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Matej Accetto ter sodnica in sodniki Dr. Dr. Klemen Jaklič (Oxford ZK, Harvard ZDA), dr. Rajko Knez, dr. Marijan Pavčnik, dr. Rok Svetlič, dr. Katja Šugman Stubbs in Marko Šorli. Sodnica dr. Špelca Mežnar in sodnik dr. Rok Čeferin sta bila pri odločanju v tej zadevi izločena. Ustavno sodišče je 1. in 2. točko izreka sprejelo s šestimi glasovi proti enemu. Proti je glasoval sodnik Accetto. Ustavno sodišče je 3. točko izreka sprejelo soglasno.

dr. Matej Accetto Predsednik