Jedro

Po 4. členu Zakona o notariatu (ZN) notarski zapis pridobi lastnost izvršilnega naslova za prisilno izterjavo obveznosti dolžnika, določene v notarskem zapisu, če zavezanec (dolžnik) v istem ali posebnem notarskem zapisu izjavi, da soglaša z neposredno izvršljivostjo te obveznosti. Če je predmet notarskega zapisa zapis več volj strank, ki predstavljajo različne pravne posle, dolžnik pa poda soglasje za neposredno izvršljivost le za obveznosti, ki zanj izhajajo iz določenih pravnih poslov, potem predstavlja notarski zapis lahko izvršilni naslov le za prisilno izterjavo te obveznosti dolžnika.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se v izpodbijani III. točki izreka razveljavi in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom dovolilo izvršbo na nepremičnini z ID znakom X - 474/21-0 in X - 102/0-1(I. točka izreka sklepa), odmerilo upnici izvršilne stroške (II. točka izreka) ter predlog za izvršbo v delu, ki se nanaša na nepremičnine z ID znakom: X - 760/36-0, X - 760/32-0, X - 760/36-0, X - 760/50-0, X - 902/3-0, X - 903/0-0, X - 906/0-0, X - 908/21-0, na denarna sredstva pri organizacijah za plačilni promet in na plačo dolžnice zavrnilo (III. točka izreka).

2. Odločitev o delni zavrnitvi izvršilnega predloga s pravočasno pritožbo izpodbija upnica iz pritožbenega razloga zmotne uporabe materialnega prava po 3. točki prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ki se v postopku izvršbe uporablja na podlagi 15. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Ne strinja se z zaključkom sodišča prve stopnje glede obsega soglasja o neposredni izvršljivosti v zvezi z notarskim zapisom opr. št. SV 141/08 z dne 6. 3. 2008. Opozarja na 3. člen na strani 12 predmetnega notarskega zapisa iz katerega izhaja, da je ta notarski zapis neposredno izvršljiv glede vseh v njem dogovorjenih obveznosti, zlasti glede vseh njenih denarnih obveznosti. Nadalje izpostavlja, da je sestavni del notarskega zapisa tudi v obliki notarskega zapis sklenjena kreditna pogodba št. 1 z dne 6. 3. 2008. Meni, da v kolikor bi se neposredna izvršljivost nanašala zgolj na obveznosti dolžnice kot zastaviteljice, bi moralo biti v notarskem zapisu izrecno zapisano, da se soglasje z neposredno izvršljivostjo nanaša zgolj na sporazum o zavarovanju denarne terjatve po 142. členu Stvarnopravnega zakonika (SPZ). Predlaga ugoditev pritožbi in spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se predlogu za izvršbo v celoti ugodi.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Izpodbijano odločitev je sodišče prve stopnje sprejelo v posledici zaključka, da je dolžnica v notarskem zapisu opr. št. SV 141/2008 podala soglasje za neposredno izvršljivost le glede obveznosti dolžnice v zvezi z ustanovitvijo zastavne pravice na nepremičninah ID znak X - 474/21-0, X - 102/0-1 in v zvezi s poplačilom iz teh nepremičnin. Zato notarski zapis le v tem delu predstavlja izvršilni naslov in je tako le glede te obveznosti dopustna dovolitev izvršbe. V notarskem zapisu glede kreditne pogodbe ni določbe o neposredni izvršljivosti, v notarskem zapisu tudi ni navedeno, da se lahko izvršba opravi tudi na drugih predmetih in drugih sredstvih izvršbe. Zato je sodišče predlog upnika v delu, kjer je predlagal izvršbo na drugih predmetih in drugih izvršilnih sredstvih, ki niso izrecno navedeni v notarskem zapisu, zavrnilo.

5. Po 4. členu Zakona o notariatu (ZN) notarski zapis pridobi lastnost izvršilnega naslova za prisilno izterjavo obveznosti dolžnika, določene v notarskem zapisu, če zavezanec (dolžnik) v istem ali posebnem notarskem zapisu izjavi, da soglaša z neposredno izvršljivostjo te obveznosti. Kadar je predmet notarskega zapisa izjava volj strank z vsebino, ki predstavlja več različnih pravnih poslov in iz njih izhaja več različnih obveznosti dolžnika, lahko takšen notarski zapis pridobi lastnost izvršilnega naslova za prisilno izterjavo vseh teh (sicer poslovnih) obveznosti dolžnika le, če je podano njegovo soglasje za neposredno izvršljivost vseh teh. Če pa je predmet notarskega zapisa zapis več volj strank, ki predstavljajo različne pravne posle, dolžnik pa poda soglasje za neposredno izvršljivost le za obveznosti, ki zanj izhajajo iz določenih pravnih poslov, potem predstavlja notarski zapis lahko izvršilni naslov le za prisilno izterjavo te obveznosti dolžnika. Glede na naravo takšne obveznosti dolžnika, pa lahko upnik (uspešno) predlaga izvršbo s sredstvi (in na predmete), kot jih za takšno obveznosti dopušča ZIZ.

6. Sodišče druge stopnje po vpogledu v notarski zapis opr. št. SV … (priloga A2 spisa) ugotavlja, da pritožnica utemeljeno opozarja, da je dolžnik podal soglasje za neposredno izvršljivostjo vseh obveznosti iz vseh pravnih poslov, zapisanih v navedenem notarskem zapisu. Drugi odstavek na strani 13 notarskega zapisa vsebuje zapis, da je notarski zapis, ki obsega po A) sklenjeno kreditno pogodbo, pod B) sklenjeno zastavno pogodbo in pod C) sklenjen sporazum o zavarovanju denarne terjatve po 142. členu SPZ, po volji strank na podlagi 4. člena ZN, 20.a člena ZIZ in 142. člena SPZ glede vseh v njem dogovorjenih obveznosti J. V., zlasti glede vseh njenih denarnih obveznosti, ob zapadlosti neposredno izvršljiv, s čimer J. V. izrecno soglaša. Torej vsebuje izjavo o dolžničinem soglasju za neposredno izvršljivost vseh obveznosti iz vseh pravnih poslov, torej tudi denarnih obveznosti iz kreditne pogodbe. Za izterjavo takšnih pa so dovoljena vsa izvršilna sredstva in predmeti, kot te določata 30 in 32 člen ZIZ.

7. Pritožbena zatrjevanja upnice se tako izkažejo za utemeljena. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in ker bi s spremembo izpodbijane odločitve poseglo v dolžničino pravico do ugovora, sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu razveljavilo in zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP).

8. V novem postopku bo sodišče prve stopnje moralo oceniti, ali ima upnik izvršilni naslov tudi za predlagano izvršbo na preostale nepremičnine, na denarna sredstva pri organizacijah za plačilni promet ter na plačo. Pri tem naj pri presoji obsega dolžničinega soglasja z neposredno izvršljivostjo upošteva zgoraj navedene smernice sodišča druge stopnje.