Jedro

Zatrjevana možnost drugačnega načina delitve nepremičnine v bodočnosti (z izplačilom solastnika) ne kaže na to, da je sedanji čas neprimeren za delitev. Odlog delitve ni utemeljen, če solastnik, ki želi doseči delitev z izplačilom ostalih solastnikov, ne izkazuje možnosti za zagotovitev denarnega zneska, ki bi ga v primeru take delitve moral izplačati.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je odločeno, da se solastna nepremičnina – štirisobno stanovanje v stanovanjski stavbi na AA, Ljubljana – razdeli civilno s prodajo, pri čemer predlagateljica in nasprotna udeleženka prejmeta kupnino skladno s solastninskima deležema, vsaka do polovice.

2. Pritožuje se nasprotna udeleženka. Uveljavlja dva pritožbena razloga: zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja ter nepravilno uporabo materialnega prava. Predlaga spremembo sklepa ali njegovo razveljavitev ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje. Opozarja na svoj interes za odkup stanovanja zaradi stanovanjskih potreb. Navaja, da živi v maminem stanovanju, ki ga želi mama prodati takoj, ko bo nasprotna udeleženka rešila stanovanjski problem. Tudi zaradi lažjega opravljanja službe v UKC Ljubljana bi bila njena selitev v večje stanovanje v Ljubljani potrebna in smiselna. Navaja, da je predlagateljici ponudila izplačilo 80.000,00 EUR, pri čemer bi 44.000,00 EUR lahko plačala takoj, drugi del v višini 36.000,00 EUR pa v roku enega leta. Ugotovitev, da ni sposobna pridobiti kredita, označuje za zmotno, saj temelji na podatku, da nima sklenjene pogodbe o zaposlitvi. Iz te pogodbe izhaja, da bo po opravljenem pripravništvu napredovala v višji plačilni razred, kar pomeni 1.200,00 EUR neto plače. Trdi, da bi predlagateljico lahko izplačala v roku iz 70. čl. SPZ. Opozarja na svoj predlog, naj se stanovanje še nekaj časa ne proda, o čemer se sodišče ni izreklo. Predlagateljica s kasnejšo delitvijo ne bi utrpela škode, delitev pa tudi ni nujna za predlagateljičino preživljanje ali bivanje. Interes nasprotne udeleženke za odlog delitve je močnejši kot ekonomski ali drugi razlogi predlagateljice za delitev.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče soglaša s prvostopenjskim, da fizična delitev z izplačilom predlagateljičinega solastninskega deleža ni mogoča. Nasprotna udeleženka v postopku na prvi stopnji ni potrdila, da bi bila ugotovljeno vrednost predlagateljičinega solastninskega deleža (89.600,00 EUR) pripravljena izplačati in bi jo lahko izplačala v roku treh mesecev, ki je za tak primer delitve predviden s 6. odstavkom 70. čl. Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ). Ker trditve nasprotne udeleženke izključujejo možnost delitve z izplačilom solastnice (predlagateljice), je pravilno odločeno, da se nepremičnina deli civilno – s prodajo.

5. V odgovoru na predlog je nasprotna udeleženka podala trditev, da je predlog za delitev podan ob neprimernem času, s čemer predlagateljici odreka pravico do delitve. Delitev, ki jo je mogoče zahtevati v vsakem času, je s 1. odstavkom 69. čl. SPZ izključena, če čas za delitev ni primeren. Neprimernega časa delitve nasprotna udeleženka ne utemeljuje z okoliščinami, ki se nanašajo na nepremičnino (npr. pričakovane spremembe na trgu nepremičnin, pričakovani posegi v javno infrastrukturo, ki vplivajo na vrednost ....), niti s svojimi subjektivnimi okoliščinami (bolezen, porod, začasna odsotnost .…). Pravico do delitve predlagateljici odreka zaradi možnosti drugačnega načina delitve v bodočnosti, kar pa ne kaže na to, da je sedanji čas neprimeren za delitev. Interes, ki ga uveljavlja nasprotna udeleženka, ni pravno varovan interes. Pravnega varstva, ki ga želi doseči, ji 1. odstavek 69. čl. SPZ ne zagotavlja.

Tudi za uporabo 3. odstavka 70. čl. SPZ, ki omogoča odlog delitve za največ tri leta, ni pogojev. Sredstva za izplačilo predlagateljičinega solastninskega deleža pritožnica namerava zbrati z najetjem kredita in prodajo svojega nepremičnega premoženja. Ne zatrjuje, da bi s postopkom prodaje nepremičnega premoženja že začela, niti, da bi na ta način (z najetjem kredita in prodajo nepremičnin) lahko zbrala sredstva, ki bi jih v primeru delitve z izplačilom predlagateljičinega deleža morala izplačati, to je 89.600,00 EUR. Na narokih 14. 2. 2012 in 2. 12. 2012 ter v vlogi z dne 29. 12. 2012 je govorila o pripravljenosti in možnosti izplačila 44.000,00 EUR takoj, 36.000,00 EUR pa v roku enega leta, kar je manj kot znesek, ki bi ga v primeru uveljavljanega načina delitve morala izplačati predlagateljici. S tem sama izključuje način delitve z izplačilom solastnice tudi za bodoči čas. Tudi razloga za odlaganje delitve torej ni.

7. Ker niti pritožbeni razlogi niti razlogi, na obstoj katerih pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, niso podani, je pritožba na podlagi 2. točke 365. čl. Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 37. čl. Zakona o nepravdnem postopku zavrnjena.