Jedro

Z imenovanjem v naziv, ki je posledica premestitve, pa se tudi sicer tožnikov pravni položaj ne bo poslabšal, saj se njegove pravice in obveznosti z drugačnim poimenovanjem naziva enake stopnje in enakega plačnega razreda ne spreminjajo.

Izrek

Tožba se zavrne.

Vsaka stranka trpi svoje stroške tega postopka.

Obrazložitev

Odločba Ministrstva za notranje zadeve, Policije št. 1002-6257/2008/1 z dne 8.12.2008 določa, da se z dnem premestitve tožniku uradniški naziv IV. stopnje preimenuje v višji policijski inšpektor I. V obrazložitvi pa je navedeno, da bo tožnik premeščen na drugo delovno mesto. Zaradi drugačnega poimenovanja se uradniški naziv preimenuje tako, kot je navedeno v izreku odločbe.

Komisija za pritožbe iz delovnega razmerja Vlade RS je v odločbi št. 10051-1198/2008/3 z dne 18.2.2009, s katero je zavrnila pritožbo zoper navedeno odločbo o preimenovanju, po pregledu spisne dokumentacije ugotovila, da je tožnik pred premestitvijo opravljal naloge na delovnem mestu vodje sektorja kriminalistične policije v Policijski upravi (PU) A. v uradniškem nazivu IV. stopnje - višji kriminalistični inšpektor I. Ker se na novem delovnem mestu naloge opravljajo v nazivu višji policijski inšpektor I in višji policijski inšpektor II, in ker je ustrezen uradniški naziv pogoj za zasedbo uradniškega delovnega mesta, je odločba o preimenovanju pravilna, saj je vsebina te odločbe zgolj preimenovanje oziroma uskladitev dosedanjega naziva v ustrezen naziv iste stopnje.

V tožbi, ki jo je Upravnemu sodišču RS v pristojno reševanje odstopilo Delovno sodišče v Kopru, tožnik izpodbija sklep o premestitvi na drugo delovno mesto opr. št. 1002-6257/2008/2 z dne 8.12.2008. V njej navaja dejstva in okoliščine, ki se nanašajo na presojo pravilnosti in zakonitosti sklepa o premestitvi na drugo delovno mesto, glede odločbe o preimenovanju uradniškega naziva pa ne navaja tožbenih ugovorov, ampak zgolj predlaga njeno odpravo, brez konkretiziranih tožbenih razlogov.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločitvi in njenih razlogih, sodišču pa predlaga, da tožbo zavrne, in naloži tožeči stranki plačilo stroškov postopka. Vztraja pri obrazložitvi, da je bilo preimenovanje potrebno zaradi poimenovanja nazivov, ki so v skladu z določbo 3. odstavka 85. člena Zakona o javnih uslužbencih določeni z uredbo vlade. Med obema nazivoma ni nobene druge razlike kot le ime naziva, zato tožnik s preimenovanjem ni bil v ničemer oškodovan.

Tožba ni utemeljena.

Tožnik je bil s sklepom št. 1002-6257/2008/2 z dne 8.12.2008 premeščen z delovnega mesta vodje sektorja v sektorju kriminalistične policije v PU A. v sektor uniformirane policije PU Koper na delovno mesto višjega policijskega inšpektorja, v posledici tega je prišlo do preimenovanja uradniškega naziva tožnika iz višji kriminalistični inšpektor I v višji policijski inšpektor I, kar med strankama ni sporno. Sporno tudi ni, da sta oba naziva enake stopnje in enakega plačnega razreda, kar vse izhaja iz Priloge I Uredbe o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v organih javne uprave in v pravosodnih organih (Uradni list RS, št. 58/03).

Tožbeni očitki v tem postopku pa se ne nanašajo na način in postopek imenovanja v drug naziv (oziroma preimenovanja), temveč na razlog za (pre)imenovanje naziva, torej na premestitev na drugo delovno mesto, o pravilnosti in zakonitosti česar pa presoja delovno sodišče, pred katerim je tožnik, kot izhaja iz predloženih spisov, tudi vložil tožbo. Tožnik konkretnih očitkov na izpodbijano odločitev niti ni podal, zato sodišče glede na spisne podatke, ni našlo razloga za predlagano odpravo izpodbijane odločbe. Z imenovanjem v naziv, ki je posledica premestitve, pa se tudi sicer tožnikov pravni položaj ne bo poslabšal, saj se njegove pravice in obveznosti z drugačnim poimenovanjem naziva enake stopnje ne spreminjajo, zato tudi morebitne nepravilnosti, ugotovljene pred delovnim sodiščem, ne morejo predstavljati utemeljenega razloga za odpravo izpodbijane odločbe in ne morejo vplivati na drugačno odločitev sodišča. Glede na vse navedeno je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo po 1. odstavku 63. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06, 62/10 – ZUS-1).

Izrek o stroških temelji na določbi 4. odstavka 25. člena ZUS-1, po kateri trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.