Jedro

Predlogu se ugodi in se revizija dopusti glede vprašanja:

Ali je Upravno sodišče pravilno uporabilo določilo 6. člena ZOPDA s tem, da je pritrdilo stališču tožene stranke, ki je od skupnega zneska odškodnine, ki je določena za najhujšo bolezen, ki jo povzroča azbest in jo upravičenec lahko prejme na podlagi določbe 6. člena tega zakona, odštela že izplačano odškodnino za predhodno verificirano bolezen tako, da upravičenec prejme le razliko oziroma ali 6. člena ZOPDA dopušča poračunavanje odškodnina za posamezne vrste poklicnih bolezni, ki jih povzroča azbest?

Izrek

Predlogu se ugodi in se revizija dopusti glede vprašanja:

Ali je Upravno sodišče pravilno uporabilo določilo 6. člena ZOPDA s tem, da je pritrdilo stališču tožene stranke, ki je od skupnega zneska odškodnine, ki je določena za najhujšo bolezen, ki jo povzroča azbest in jo upravičenec lahko prejme na podlagi določbe 6. člena tega zakona, odštela že izplačano odškodnino za predhodno verificirano bolezen tako, da upravičenec prejme le razliko oziroma ali 6. člena ZOPDA dopušča poračunavanje odškodnine za posamezne vrste poklicnih bolezni, ki jih povzroča azbest?

Obrazložitev

1.Upravno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju Upravno sodišče) je na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo tožbo, vloženo zoper odločbo, št. 01210-7/2022 z dne 16. 5. 2022, s katero je Vlada Republike Slovenije, Komisija za odpravljanje posledic dela z azbestom odločila, da je A. A. upravičen do izplačila razlike v odškodnini zaradi poklicne bolezni zaradi izpostavljenosti azbestu – mezoteliom v znesku 25.787,20 EUR (1. točka izreka), da mu na podlagi doseženega sporazuma razliko v odškodnini v znesku 15.314,88 EUR izplača Republika Slovenija (2. točka izreka), v znesku 10.314,88 EUR pa stranka z interesom kot njegov delodajalec (3. točka izreka), ter da drugi posebni stroški v postopku niso nastali (4. točka izreka).

2.V obrazložitvi izpodbijane sodbe je Upravno sodišče navedlo, da določbe Zakona o odpravljanju posledic dela z azbestom (v nadaljevanju ZOPDA) in Pravilnika o pogojih za določitev bolezni zaradi izpostavljenosti azbestu in merilih za določitev višine odškodnine (v nadaljevanju Pravilnik) sicer izrecno ne govorijo o kakršnem koli poračunavanju že prejetih odškodnin, vendar jih je treba razlagati tako, da se odškodnina odmeri za najtežjo verificirano poklicno bolezen, četudi sta bili verificirani dve ali več poklicnih bolezni zaradi izpostavljenosti azbestu. Menilo je, da na takšno razlago kaže že določba drugega odstavka 6. člena ZOPDA, po kateri se pri določanju zneska odškodnine upošteva pričakovani razvoj bolezni in zmanjšanja življenjskih funkcij. Tako v primeru, ko je bila upravičencu sprva verificirana lažja oblika oziroma lažja vrsta poklicne bolezni, temu upravičencu ob poslabšanju zdravstvenega stanja v težjo obliko oziroma v težjo vrsto bolezni pripada razlika v odškodnini med višino odškodnine, določene na podlagi zadnjega mnenja in valorizirane višine že izplačane odškodnine.

3.Tako materialnopravno stališče je po presoji Upravnega sodišča tudi skladno z namenom ZOPDA, ki je v tem, da se upravičencem omogoči, da dosežejo odškodnino zaradi okvare zdravja, nastale kot posledice izpostavljenosti azbestu s plačilom pavšalnega zneska, kar pa ni nujno enako znesku polne odškodnine po načelih OZ, ker gre pri ZOPDA za specifičen, tudi glede višine odškodnine na splošna pravila obligacijskega prava nevezan sistem solidarnostnega odškodovanja. Do drugačne odločitve po mnenju Upravnega sodišča ne more pripeljati niti tožbeni ugovor, da pri pokojnem upravičencu ni šlo za poslabšanje bolezni, temveč za dve ločeni bolezni, in sicer eno z lažjim in drugo s hujšim zmanjšanjem življenjskih funkcij z bistveno različno prognozo in s tem za novo škodo, ker vse vrste poklicnih azbestnih bolezni izhajajo iz istega vzroka - gre torej za različne stopnje prizadetosti, ki izvirajo iz istega vzroka in se kažejo v poslabšanju zdravstvenega stanja kot posledici. Zato je zakonodajalec predvidel naraščajočo shemo zneskov odškodnin, pri katerih ne gre za več ločenih podlag, temveč za enoten odškodninski temelj. Razlaga, za katero se zavzemata tožnika, bi po presoji Upravnega sodišča tako pomenila, da se ločeno upošteva vsaka posamezna diagnoza in bi tako upravičenci, ki so odškodnino uveljavljali sproti, lahko prejeli višji znesek odškodnine kot tisti, ki bi oboleli naenkrat za najtežjo obliko, kar bi lahko pomenilo neenakost pred zakonom, nasprotovalo pa bi tudi načelu odškodninske sheme po ZOPDA kot socialnemu korektivu.

4.Tožnika (v nadaljevanju predlagatelja) sta na Vrhovno sodišče vložila predlog za dopustitev revizije po 367. b členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in predlagala, naj Vrhovno sodišče dopusti revizijo zoper izpodbijano sodbo zaradi dveh pomembnih pravnih vprašanj.

5.Predlog za dopustitev revizije je delno utemeljen.

6.Vrhovno sodišče je ugotovilo, da so pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367. a člena ZPP izpolnjeni glede vprašanja, navedenega v izreku tega sklepa. To vprašanje se nanaša na odmero odškodnine po ZOPDA v primeru, ko je upravičencu po 2. členu ZOPDA diagnosticiranih več poklicnih bolezni iz 4. člena ZOPDA. Predlagatelja trdita, da gre pri vsaki diagnosticirani azbestni bolezni za novo škodo, ki pomeni novo odškodnino po Obligacijskem zakoniku (v nadaljevanju OZ), saj je ZOPDA jasen in poračunavanja odškodnin za različne bolezni ne dopušča. Po presoji Vrhovnega sodišča odgovor na zastavljeno vprašanje presega pomen konkretne zadeve in je pomemben za razvoj prava preko sodne prakse. Zato je predlogu v navedenem obsegu ugodilo (tretji odstavek 367.c člena ZPP).

7.Glede preostalega vprašanja Vrhovno sodišče revizije ni dopustilo, saj zanjo niso izpolnjeni zakonski pogoji.

8.Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu tega sklepa. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

Zveza: