Jedro

Iz izpodbijanega sklepa je razumeti, da je sodišče prve stopnje štelo zemljiškoknjižno dovolilo za neprimerno, ker delež posameznih skupnih lastnikov v zemljiški knjigi ni določen, zaradi česar z njimi ni mogoče samostojno razpolagati. Tako stališče je materialnopravno pravilno.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor predlagatelja zoper sklep Dn 33040/2015, s katerim je bil zavrnjen njegov predlog za vknjižbo skupne lastninske pravice v njegovo korist pri deležu I.C. pri v uvodu navedeni nepremičnini.

2. Zoper navedeni sklep se pritožuje predlagatelj po pooblaščencu odvetniku A.B. Navaja, da je sodišče napačno uporabilo materialno pravo. Predlagatelj je prodajano pogodbo, ki je podlaga predlaganemu vpisu z I.C. sklenil dne 22.8.1984, torej v času veljavnosti Zakona o temeljnih lastninsko pravnih razmerjih (v nadaljevanju: ZTLR). Ta pa ni predpisoval nobenih omejitev glede pravnega prometa z deležem skupnega lastnika na posamezni nepremičnini. Za promet z deležem na skupni lastnini je tako treba uporabiti določbe, ki so urejala promet s solastninskim deležem posameznega solastnina na nepremičnini. Temu pravilu pa v celoti zadosti kupoprodajna pogodba z dne 22.8.1984, ki je bila overjena na sodišču. Vsako drugačno stališče sodišča predstavlja obliko arbitrarnega odločanja. Tudi aplikacija elektronske zemljiške knjige dopušča vložitev zemljiškoknjižnega predloga za vknjižbo spremembe posameznega imetnika pri skupni lastnini. Ker torej v času sklenitve kupoprodajne pogodbe z dne 22.8.1984 ni bilo nobene pravno uzakonjene prepovedi, da skupni lastnik s svojim deležem na skupni lastnini ne bi smel samostojno razpolagati, ni nobene pravne podlage, da se na podlagi izvršenega razpolaganja skupnega lastnika s svojim deležem na skupno lastnini ne bi mogel izvršiti vpis spremembe posameznega imetnika pri skupni lastnini. Novi imetnik nekvarno za pravice drugih imetnikov pri skupni lastnini le vstopi v pravice in položaj dosedanjega imetnika.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V konkretnem primeru je predlagatelj zahteval pri osnovnem pravnem položaju nepremičnine - parc. št. 1/0 k.o. P. ter pri deležu 1/1 vpis sebe kot novega imetnika ter izbris prejšnje imetnice I.C.. Iz podatkov zemljiške knjige pa izhaja, da je pri navedeni nepremičnini vknjižena lastninska pravica v deležu 1/1 (torej do celote) v korist 14-ih imetnikov. Gre za skupno lastnino 14-ih oseb vpisano v skladu s tretjim odstavkom 15. člena Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju: ZZK-1).

5. Iz izpodbijanega sklepa je razumeti, da je sodišče prve stopnje štelo zemljiškoknjižno dovolilo za neprimerno, ker delež posameznih skupnih lastnikov v zemljiški knjigi ni določen, zaradi česar z njimi (torej deleži posameznih skupnih lastnikov) ni mogoče samostojno razpolagati. Tako stališče je materialnopravno pravilno in se pritožbeno sodišče v zvezi s tem v izogib ponavljanju v celoti sklicuje na razloge izpodbijanega sklepa.

7. Zato je bilo treba neutemeljeno pritožbo zavrniti in potrditi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka drugega odstavka 161. lena ZZK-1).