Up-480/02 - 10

9. 2. 2004

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. na seji senata dne 29. januarja 2004 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

1.Ustavna pritožba A. A. zoper odločbo Senata za prekrške št. Pp-4784/01 z dne 17. 4. 2002 v zvezi z odločbo Sodnika za prekrške Sežana št. P-128/2001 z dne 24. 4. 2001 se ne sprejme.

2.Ustavna pritožba A. A. zoper poziv Upravne enote Sežana št. IK-36/02 z dne 23. 7. 2002 in odločbo Glavnega urada Davčne uprave Republike Slovenije v Ljubljani št. 472-629702 z dne 8. 12. 2002 se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.S pravnomočno odločbo o prekršku je bil pritožnik spoznan za odgovornega storitve prekrška po sedmem odstavku 113. člena Zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list RS, št. 30/98 in nasl. - v nadaljevanju ZVCP) in prekrška po sedmem odstavku 120. člena ZVCP. Izrečeni sta mu bili enotna denarna kazen ter stranski kazni dveh kazenskih točk in prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja. Z izpodbijanim pozivom je bil pritožnik pozvan, naj v določenem roku Upravni enoti izroči svoje vozniško dovoljenje. Z odločbo Glavnega urada Davčne uprave Republike Slovenije v Ljubljani je bila zavrnjena pritožba pritožnika zoper prvostopenjski sklep pristojnega davčnega urada o prisilni izterjavi neporavnane denarne kazni in povprečnine.

2.V laični ustavni pritožbi pritožnik izraža nestrinjanje z izpodbijanimi odločitvami. Zatrjuje zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja, napačno uporabo prava in kršitev 15. člena Ustave ter smiselno kršitev drugega odstavka 14. člena in 22. člena Ustave. V zvezi s tem pritožnik navede, da je bilo delovanje policije in organov, ki so izdali izpodbijane odločbe, nezakonito. Pojasnjuje okoliščine v zvezi s storitvijo prekrškov, za katera meni, da ju ni storil. Odločbi o prekršku, ki temeljita na uporabi sedmega odstavka 113. člena in sedmega odstavka 120. člena ZVCP in ki ne upoštevata pritožnikovih človekovih pravic, naj bi bili neveljavni. Pritožnik predlaga, naj Ustavno sodišče izpodbijane akte razveljavi.

B. - I.

3.Ustavno sodišče je vpogledalo spis Sodnika za prekrške Sežana št. P-128/2001.

4.Ustavno sodišče se v postopku z ustavno pritožbo ne more spuščati v presojo materialnopravne ali procesnopravne pravilnosti izpodbijanih sodnih odločb in tudi ne v dokazno oceno sodišča. Ustavna pritožba ni nadaljnje pravno sredstvo v okviru rednega sodstva, s katerim bi bilo mogoče uveljavljati same po sebi kršitve pri ugotovitvi dejanskega stanja ter uporabi materialnega in procesnega prava. V skladu s 50. členom Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče izpodbijano sodno odločbo preizkusi le glede vprašanja, ali so bile z njo kršene človekove pravice in temeljne svoboščine.

5.Očitka pritožnika, da je bila z izpodbijanima odločbama, izdanima v postopku o prekršku (1. točka izreka tega sklepa), kršena določba 15. člena Ustave (uresničevanje in omejevanje pravic), ni mogoče ocenjevati v okviru postopka z ustavno pritožbo. V postopku z ustavno pritožbo Ustavno sodišče preverja le kršitve določb Ustave, ki zagotavljajo človekove pravice in temeljne svoboščine. Omenjena določba pa tega sama po sebi ne zagotavlja

6.Načelo enakosti pred zakonom (drugi odstavek 14. člena Ustave), ki se na področju sodnih postopkov izraža kot pravica do enakega varstva pravic (22. člen Ustave), je procesno pravno jamstvo, ki bi lahko bilo kršeno, če sodišče svoje odločitve ne bi obrazložilo, če bi samovoljno odločilo drugače, kot odloča sicer, ali če bi ob uporabi zakona zavzelo stališče, ki ne bi bilo v skladu z Ustavo. Tega izpodbijanima odločbama ni mogoče očitati, pritožnik pa tovrstnih kršitev tudi ni z ničimer izkazal. Kršitev ustavnega procesnega jamstva ni mogoče utemeljevati s pavšalnimi navedbami, da sta odločbi izdani v postopku o prekršku neveljavni, ker ne upoštevata pritožnikovih človekovih pravic. Zgolj nezadovoljstvo z izpodbijanima odločbama pa kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin še ne utemeljuje.

7.Ker očitno ne gre za kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin, kot jih zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče ustavne pritožbe v tem delu ni sprejelo v obravnavo.

B. - II.

8.Pritožnik z ustavno pritožbo izpodbija tudi v 2. točki izreka tega sklepa navedeni poziv in odločbo. Ustavna pritožba zoper navedena akta ni dopustna.

9.Po določbi 51. člena ZUstS se ustavna pritožba vloži, ko so izčrpana vsa pravna sredstva. Zoper poziv Upravne enote za predložitev vozniškega dovoljenja je dopustna posebna pritožba, vendar pritožnik ni izkazal, da bi bilo o tej pritožbi že odločeno. Glede na navedeno ni podana procesna predpostavka izčrpanosti pravih sredstev in je bilo zato treba ustavno pritožbo v tem delu zavreči. Zoper odločbo Glavnega urada Davčne uprave Republike Slovenije v Ljubljani je dopustno vložiti tožbo v upravnem sporu. Pritožnik ni izkazal, da je zoper izpodbijano odločbo vložil tožbo v upravnem sporu oziroma da je postopek že končan. Ustavno sodišče je glede na ureditev upravnega spora sprejelo stališče, da upravnega spora ni mogoče šteti za izredno pravno sredstvo v smislu 51. člena ZUstS. To pomeni, da na podlagi drugega odstavka 51. člena ZUstS ni mogoče vložiti ustavne pritožbe pred izčrpanjem upravnega spora. Takšno stališče je Ustavno sodišče sprejelo in razloge zanj obrazložilo že v sklepu št. Up-261/98 z dne 13. 1. 2000 (Uradni list RS, št. 6/2000 in OdlUS IX, 126). Ker ni podana procesna predpostavka izčrpanosti pravnih sredstev, je Ustavno sodišče ustavno pritožbo tudi v tem delu zavrglo.

C.

10.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena in druge alineje prvega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednik senata dr. Zvonko Fišer ter člana dr. Ciril Ribičič in dr. Mirjam Škrk. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednik senata dr. Zvonko Fišer