Jedro

Ker je o spremembi statusa zemljišča že pred začetkom pravdnega postopka z dokončno odločbo odločil pristojni upravni organ, pravdno sodišče tega vprašanja ni moglo še enkrat obravnavati kot predhodnega vprašanja (člen 12. ZPP 1977).

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožeča stranka zahtevala, da naj se pogodba o prodaji nepremičnine parc. št. 810/7 k.o. P. z dne 8.12.1994 kot nična odpravi, tožencu J. F. pa naloži, da mora izstaviti listino, na podlagi katere se bo nepremičnina parc. št. 810/7 k.o... spet vknjižila kot javno dobro. Glede stroškov postopka je odločilo, da jih morata tožnika nerazdelno povrniti toženim strankam.

Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnikov zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Proti pravnomočni sodbi sodišča druge stopnje sta vložila tožnika pravočasno revizijo in v njej uveljavljala bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotno uporabo materialnega prava. Napačno je stališče pritožbenega sodišča, da je pravni režim javnega dobra javno pravo. Po tretjem odstavku 12. člena ZPP je pravdno sodišče vezano le na pravnomočno sodbo kazenskega sodišča glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti. Zato bi moralo pravdno sodišče presoditi, ali je bila sklenjena pogodba v skladu s prisilnimi predpisi. Javno dobro ni v pravnem prometu in je zato njegov nakup ničen. Zemljišče, ki je bilo predmet prodaje, je del javne ceste. Na javni cesti pa nihče ne more pridobiti izključnih pravic in omejevati pravice drugih pri uporabi javne ceste. Tudi datum na pogodbi je jasno zapisan. Pogodba je bila ob upoštevanju tega datuma sklenjena dne 8.12.1994. Javno pravobranilstvo Gorenjske, ki je prejelo pogodbo dne 29.12.1994, ni moglo potrditi nekaj, kar ni bilo pogodba. S tem, ko je sodišče odobrilo prodajo zemljišča, ki je javno dobro, je zmotno uporabilo materialno pravo, saj ni upoštevalo določbe prvega odstavka 103. člena ZOR.

V postopku, ki je bil opravljen po 390. členu ZPP, tožene stranke na revizijo niso odgovorile, Državno tožilstvo Republike Slovenije pa se o njej ni izjavilo.

Revizija ni utemeljena.

Revizijsko sodišče je glede na določbo prvega odstavka 498. člena Zakona o pravdnem postopku iz leta 1999 pri odločanju uporabilo določbe Zakona o pravdnem postopku iz leta 1977 - ZPP/77).

Bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 10. točke drugega odstavka 354. člena ZPP/77, na katero mora revizijsko sodišče paziti po uradni dolžnosti (386. člen ZPP/77), v pravdi ni bilo. Podana pa tudi ni kršitev pravdnega postopka, ki jo v reviziji uveljavlja tožeča stranka. Revizija se namreč sklicuje na določbo tretjega odstavka 12. člena ZPP/77, prezre pa določbo prvega odstavka istega člena, ki pride v poštev v obravnavanem primeru. Omenjena določba ZPP/77 namreč omogoča sodišču, da v primerih, ko je njegova odločba odvisna od predhodne rešitve vprašanja, ali obstoji kakšna pravica ali pravno razmerje, pa o njem še ni odločilo sodišče ali kakšen drug pristojen organ (predhodno vprašanje), lahko samo reši to vprašanje, če ni s posebnimi predpisi drugače določeno. Gre tedaj za primere, ko se v pravdnem postopku obstoj kakšne pravice ali pravnega razmerja zato, ker o njem še ni odločilo sodišče ali kakšen drug pristojen organ, obravnava kot predhodno vprašanje. V obravnavanem primeru pa je o spremembi statusa zemljišča že pred začetkom pravdnega postopka z dokončno odločbo odločil pristojni upravni organ. Zato pravdno sodišče tega vprašanja ni moglo še enkrat obravnavati (kot predhodno vprašanje), kot zmotno zatrjuje revizija.

Revizijske trditve, da javno dobro ni v pravnem prometu, da velja zanj poseben pravni režim itd., so sicer pravilne, vendar pa v obravnavanem primeru ne morejo pripeljati do drugačne materialnopravne odločitve. Zemljišče, ki je bilo prodano prvotoženi stranki, v trenutku sklenitve prodajne pogodbe namreč ni bilo javno dobro. Z odločbo št... z dne 22.12.1994, ki je postala pravnomočna dne 12.1.1995, je bilo zemljišče parc. št. 810/7 v izmeri 79 m2, k.o... izvzeto iz javne rabe in je bilo izročeno v nadaljnje razpolaganje Občini. Revizija sicer vztraja pri trditvah, da je bila prodajna pogodba sklenjena v času, ko odločba o izvzetju zemljišča iz javne rabe še ni postala pravnomočna, vendar pa so te revizijske trditve v nasprotju z dokazno oceno in ugotovitvami sodišč druge in prve stopnje. Ti sta namreč po oceni izvedenih dokazov (listin, ki so bile predložene in izpovedb v postopku zaslišanih strank in prič) ugotovili, da je bila prodajna pogodba s strani prodajalca podpisana po pravnomočnosti upravne odločbe. Drugačne revizijske trditve sicer tako dokazno oceno sodišč druge in prve stopnje izpodbijajo, vendar pa to v revizijskem postopku ni več dovoljeno (tretji odstavek 385. člena ZPP/77).

Po povedanem se je pokazalo, da v reviziji uveljavljeni revizijski razlogi niso podani. Zato je revizijsko sodišče revizijo zavrnilo (393. člen ZPP/77).