Jedro

Če je vloga nerazumljiva, ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se obravnavala, zahteva sodišče od vložnika, da mora vlogo popraviti ali dopolniti (108. člen ZPP). Šele, če vložnik vloge ne popravi, ali dopolni tako, da je primerna za obravnavo, jo sodišče zavrže.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo tožbo.

2. Zoper sklep se pritožuje tožeča stranka. Pritožuje se laično. Navaja, da je sodišče napačno navedlo, katera stranka je tožeča stranka in katera stranka je tožena stranka. Sodišče je napačno interpretiralo vsebino obrazložitve, ki jo je podala tožena stranka in jo navedlo kot tožeča stranka, tožečo stranko pa je navedla kot toženo stranko. Sodišču očita, da ni razpisalo naroka za glavno obravnavo. Sodišče je vrednost spora samovoljno povečalo iz 189,31 EUR na 3.720,79 EUR. V nadaljevanju pritožbe podrobneje obrazlaga, zakaj pravdni stranki nikoli nista bili v dolžniško-upniškem razmerju in se sklicuje na posamezna določila Obligacijskega zakonika.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Prvostopenjsko sodišče je v postopku v sporu majhne vrednosti izdalo sodbo zoper katero se je tožena stranka (v obravnavanem postopku tožeča stranka) pritožila, sodišče pa je ocenilo, da je postavila tudi nasprotni tožbeni zahtevek s katerim zahteva plačilo zneska 3.531,48 EUR, glede katerega teče obravnavani postopek.

5. Sodišče je tožbo v tem postopku zavrglo. Ocenilo je, da je nasprotna tožba vložena prepozno. Prav tako je štelo, da nasprotne tožbe v konkretnem postopku ni mogoče vložiti, saj je za tožbeni zahtevek iz nasprotne tožbe predpisana druga vrsta postopka, kot za tožbeni zahtevek v postopku z opr. št. P 45/2014, ki poteka po določilih o vodenju postopka v sporih majhne vrednosti.

6. Kadar toženec vloži nasprotno tožbo, sodišče pa ugotovi, da niso izpolnjeni pogoji iz 183. člena Zakona o pravdnem postopku,(1) sodišče nasprotne tožbe ne zavrže, pač pa mora šteti, kot da gre za samostojno tožbo. Sodišče mora torej odpreti samostojen spis in tožbo po potrebi odstopiti pristojnemu sodišču. Če sodišče ne dovoli nasprotne tožbe, gre za sklep procesnega vodstva, zoper katerega ni dopustna posebna pritožba. Če sodišče nasprotno tožbo dovoli, je pravilno, da se zahtevek iz tožbe in nasprotne tožbe obravnavata skupaj, sodišče pa lahko pravdi tudi razdruži. 7. Prvostopenjsko sodišče je ocenilo, da je v pravdni zadevi, ki se je vodila pod opr. št. P 45/2014 pred Okrajnim sodiščem v Kočevju, toženec hkrati s pritožbo vložil tudi nasprotno tožbo. Nasprotno tožbo je izločilo iz spisa in osnovalo nov spis, nato pa z izpodbijanim sklepom nasprotno tožbo zavrglo. Pritožnik v pritožbi sedaj sodišču očita, da je napačno označilo pravdne stranke, smiselno pa zatrjuje, da nasprotne tožbe ni vložil. Z ostalimi pritožbenimi navedbami izpodbija odločitev sodišča v postopku, ki se je vodil z opr. št. P 45/2014. 8. V pritožbi, ki jo je pritožnik vložil zoper odločitev sodišča v zadevi z opr. št. P 45/2014, je med ostalim navedena tudi trditev, da znaša nasprotna terjatev pritožnika 3.500,00 EUR, sicer pa so pritožbene navedbe in trditve glede nasprotne terjatve nejasne.

9. Če je vloga nerazumljiva, ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se obravnavala, zahteva sodišče od vložnika, da mora vlogo popraviti ali dopolniti (108. člen ZPP). Šele, če vložnik vloge ne popravi, ali dopolni tako, da je primerna za obravnavo, je sodišče zavrže. 10. Prvostopenjsko sodišče ni opravilo materialnoprocesnega vodstva in stranke ni pozvalo k razjasnitvi ali popravi vloge, pač pa je tožbo kot prepozno zavrglo. Ker je vloga stranke v delu, ki jo je sodišče ocenilo kot nasprotno tožbo nejasna, sama stranka pa zatrjuje, da je sodišče napačno označilo tožečo in toženo stranko ter smiselno, da nasprotne tožbe ni vložila, bo moralo sodišče v okviru materialnoprocesnega vodstva stranko pozvati; da nejasnosti odpravi. Šele, če stranka ne bo ravnala po navodilu sodišča, bo sodišče lahko vlogo zavrglo.

11. Iz navedenih razlogov je zato pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo prvostopenjskemu sodišču v nadaljnje postopanje (3. točka 365. člena ZPP).

Op. št. (1): Ur. list RS, št. 26/99 in naslednji, v nadaljevanju ZPP.