Jedro

Kot dodatno premoženje, ki lahko služi plačilu sodnih taks, se upošteva tudi nepremičnine, ki imajo tržno vrednost in je z njimi mogoče razpolagati, čeprav ne prinašajo dohodkov, ter deleže v gospodarskih družbah, pri čemer se poleg dobička podjetij upošteva tudi ustanovitveni kapital, s katerim prosilec kot družbenik lahko razpolaga.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo tako predlog za oprostitev kot tudi predlog za odlog plačila sodnih taks.

2. Zoper navedeni sklep se iz vseh pritožbenih razlogov, navedenih v prvem odstavku 338. člena ZPP, pritožuje tožnica ter predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni, tako da primarnemu oziroma podrednemu predlogu ugodi. Meni, da izpodbijanega sklepa ni mogoče preizkusiti, saj so razlogi v obrazložitvi nejasni in med seboj v nasprotju (14. in 15. točka 339. člena ZPP). Dodaja, da je sodišče zmotno štelo, da zaradi plačila sodne takse ne bodo občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama oziroma njeni družinski člani. Priznava, da je sicer resnično lastnica kmetijskega in gozdnega zemljišča, ki pa ga ni mogoče prodati, saj po njem poteka plinovod. Poudarja, da je mati samohranilka dveh mladoletnih otrok, za katere iz naslova preživnine in otroških dodatkov prejema od 500,00 do 600,00 EUR mesečno, česar sodišče ne bi smelo upoštevati kot vir preživljanja. Dodaja, da kot soustanoviteljica družb D., d. o. o. in E., d. o. o. ni imela nobenih materialnih koristi. Nasprotno, družba D., d. o. o. od ustanovitve ni izdala nobenega računa, 12. 11. 2012 pa je bil izdan sklep SV 613/2012 o njenem prenehanju po skrajšanem postopku. Svoj delež v družbi E., d. o. o. je pridobila brezplačno, po predsedniških volitvah pa ga je (kot izhaja iz priloženega notarskega zapisa SV 611/2012 z dne 12. 11. 2012) brezplačno prenesla nazaj na ustanoviteljico. Pripominja, da je bila v pravdni zadevi P 2472/2012 z dne 24. 10. 2012 oproščena plačila sodnih taks.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče stranko oprosti oziroma odloži plačilo sodnih taks, če bi bila s (takojšnjim) plačilom občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama in njeni družinski člani (prvi oziroma drugi odstavek 11. čl. Zakona o sodnih taksah, v nadaljevanju: ZST-1). Pri tem upošteva zlasti premoženjsko stanje stranke in njenih družinskih članov, vrednost predmeta postopka in število oseb, ki jih preživlja (četrti odstavek 11. člena ZST-1).

5. Pritožbeno sodišče uvodoma poudarja, da očitana kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni podana, saj ima sklep razloge o odločilnih dejstvih, ki med seboj niso v nasprotju, niti ti razlogi niso v nasprotju z njegovim izrekom. Preizkus izpodbijanega sklepa je zato mogoč.

6. Pritožba zmotno meni, da je sodišče pri obravnavanju predloga za oprostitev oziroma odlog plačila sodnih taks upoštevalo prejemke, ki jih tožnica pridobiva za preživljanje svojih mladoletnih otrok. Sodišče prve stopnje je kot dodatno premoženje, ki lahko služi plačilu sodnih taks, štelo zgolj lastništvo nepremičnine in lastništvo deleža v dveh gospodarskih družbah ter pravilno ugotovilo, da dodatno premoženje omogoča plačilo sodne takse v predmetnem postopku. Pritožba se tako neutemeljeno zavzema za to, da sodišče ne bi smelo upoštevati, da je tožnica solastnica kmetijskega in gozdnega zemljišča v vrednosti 2.500,00 EUR, saj je podatek o tovrstnem premoženju podala tožnica sama. Pritožbeno sodišče ob tem pojasnjuje, da se upošteva tudi nepremično premoženje, ki ne prinaša dohodkov. Gre namreč za nepremičnine, ki imajo tržno vrednost in je z njimi mogoče razpolagati. To potrjujejo tudi same navedbe tožnice, in sicer da je na nepremičnini manjši vrt in sadovnjak, ki bi po oceni pritožbenega sodišča lahko bila predmet oddaje (če že prodaja ni možna). Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da je tožnica poleg navedene nepremičnine družbenica družbe D., d. o. o., v kateri ima 50 % delež in družbe E., d. o. o., v kateri ima 90 % delež. Tega pritožnica niti ne zanika, prilaga pa s strani notarke izdan sklep o prenehanju družbe D., d. o. o. in pogodbo o neodplačnem prenosu deleža v družbi E., d. o. o. na družbenico M. M.. Glede na to, da sta bila tako sklep o prenehanju družbe D., d. o. o. kot tudi pogodba o neodplačni odsvojitvi poslovnega deleža izdana na dan izdaje izpodbijanega sklepa, jih sodišče prve stopnje ni bilo dolžno upoštevati. Tožnica v svoji izjavi o premoženjskem stanju, ki je v skladu z drugim odstavkom 12. člena ZST-1 podana pod kazensko in premoženjsko odgovornostjo, ni navedla, da je družbenica zgoraj navedenih podjetjih, niti da sta njena deleža predmet odsvojitve oziroma ukinitve. Sodišče je tako utemeljeno štelo, da tožničino premoženje sestavljata tudi navedena deleža, pri čemer bi po oceni pritožbenega sodišča poleg dobička podjetij moralo upoštevati tudi ustanovitveni kapital, s katerim tožnica kot družbenica lahko razpolaga. Ker je tožnica v času izpolnitve izjave o premoženjskem stanju s podpisom potrdila, da so navedeni podatki v vlogi resnični, točni in popolni, kasneje pa sodišča ni seznanila s spremenjenimi okoliščinami, jih slednje ni bilo dolžno upoštevati. Prav tako sodišče prve stopnje pri svoji odločitvi ni bilo vezano na morebitne drugačne odločitve prvostopenjskih sodišč. Sklep sodišča prve stopnje je tako pravilen.

7. Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni in niso podani razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP), je bilo treba pritožbo kot neutemeljeno zavrniti in potrditi izpodbijani sklep (druga točka 365. člena ZPP).