Jedro

Zgolj zato, da zakoniti zastopnik tožene stranke ponovi trditve, da s tožečo stranko tožena stranka ni bila v poslovnem razmerju, dokazovanje z njegovim zaslišanjem ni potrebno. Ali je ali ni bila v poslovnem razmerju s tožečo, je namreč odvisno od presoje obstoja relevantnih dejstev, ki to razmerje lahko potrdijo.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje v zvezi s popravnim sklepom II Pg 3523/2010 z dne 26. 3. 2013. II. Vsaka stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citirano sodbo v zvezi s popravnim sklepom je sodišče prve stopnje 1. in 3. točko izreka sklepa o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 60485/2010 z dne 7. 5. 2010 vzdržalo v veljavi (I. točka izreka) in toženi stranki naložilo v plačilo 921,00 EUR pravdnih stroškov tožene stranke (II. točka izreka).

2. Tožena stranka se je zoper sodbo pritožila, uveljavljala je pritožbene razloge po 338. členu ZPP ter pritožbenemu sodišču predlagala, da pritožbi ugodi in sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne, oziroma, da jo razveljavi in zadevo vrne prvostopnemu sodišču v novo sojenje.

3. Tožena stranka je na pritožbo odgovorila s predlogom pritožbenemu sodišču, da jo kot neutemeljeno zavrne, sodbo sodišča prve stopnje potrdi, tožeči stranki pa naloži v plačilo še stroške pritožbenega postopka z zamudnimi obrestmi.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Nesporno je, da je tožena stranka že v ugovoru zoper sklep o izvršbi zanikala obstoj pravno poslovnega razmerja s tožečo stranko v zvezi s storitvami po vtoževanem računu. Sodišče prve stopnje je sledilo trditvam tožeče stranke, ker tožena stranka ni obrazloženo ugovarjala (2. odstavek 214. člena ZPP) naslednjim relevantnim trditvam tožeče stranke: - da je tožeča stranka po zaključenem prvem postopku preiskav kamenih agregatov za nogometno igrišče (ki ga je naročila tožena stranka in račun za ta del tudi poravnala), izvedla še drugi del preiskav (spremljanje kakovosti materialov za nevezano plast, nosilno in zaključno skozi celotno fazo gradnje z izvedbo terenskih in laboratorijskih preiskav); - da je zakoniti zastopnik tožene stranke M. J. 24. 1. 2008 P. P., ki je bil nosilec naloge, obvestil, da bo tamponsko polje za preizkus pripravljeno do 1. 2. 2008; - da je tožeča stranka storitev izvedla, izdelala poročilo in izstavila sporni račun; - da je tožena stranka račun zavrnila z obrazložitvijo, da je po njenem mnenju storitev plačana že po prejšnjem računu; navedla je tudi naj račun izstavi na neko drugo podjetje, kar je tožeča stranka tudi storila, vendar je podjetje odgovorilo, da storitve niso naročili; - da je tožeča stranka toženi stranki odgovorila, da je neutemeljeno zavrnila račun.

6. Tožena stranka neutemeljeno uveljavlja napačno uporabo določila 2. odstavka 214. člena ZPP, saj za nobeno izmed navedenih dejstev ne pove, da ga je zanikala oziroma mu obrazloženo nasprotovala. Zato je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da zanikanje naročila nima nobene teže. Tudi v pritožbi tožeča stranka ne pove, da je zaslišanje zakonitega zastopnika predlagala zato, da potrdi, da ni resnično katero od dejstev, ki jih je zatrjevala tožeča stranka. Zgolj zato, da zakoniti zastopnik tožene stranke ponovi trditve, da s tožečo stranko tožena stranka ni bila v poslovnem razmerju pa dokazovanje z njegovim zaslišanjem ni potrebno. Ali je ali ni bila v poslovnem razmerju s tožečo, je namreč odvisno od presoje obstoja relevantnih dejstev, ki to razmerje lahko potrdijo. Drugačne pritožbene trditve so neutemeljene. Tožena stranka se brez utemeljenega razloga ni udeležila prvega naroka za glavno obravnavo in zato sama nosi posledice svoje neaktivnosti. Sodišču prve stopnje zato ni mogoče očitati, da naj bi zaradi nezakonitega postopanja toženi stranki odreklo možnost obravnavanja pred sodiščem. S tem pa se izkaže, da tožena stranka neutemeljeno uveljavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.

7. Glede na zavrnitev pritožbenega očitka o nepravilni uporabi 2. odstavka 214. člena ZPP, so neutemeljene pritožbene trditve, s katerimi tožena stranka izpodbija dokazno oceno sodišča prve stopnje.

8. Volja za sklenitev pogodbe se lahko izjavi z besedami, z običajnimi znaki ali z drugačnim ravnanjem, iz katerega se da zanesljivo sklepati, da obstoji (1. odstavek 18. člena OZ). Presoja sodišča prve stopnje, da je glede na ugotovljena dejstva iz ravnanja tožene stranke mogoče zanesljivo sklepati, da je s tožečo stranko sklenila pogodbo o delu, je zato materialno pravno pravilna.

9. Tožena stranka izpodbija tudi odločitev o pravdnih stroških s trditvami, da za naložitev 921,00 EUR pravdnih stroškov v plačilo toženi stranki ni veljavne podlage v Zakonu o odvetniški tarifi in Zakonu o davku na dodano vrednost. Tudi v tem delu pritožba ni utemeljena. Sodba sodišča prve stopnje vsebuje razloge o odločilnih dejstvih za preizkus izpodbijane odločitve o pravdnih stroških. Iz teh pa je razvidno, da je sodišče prve stopnje tožeči stranki odmerilo stroške po specificiranem stroškovniku, ki ga je pooblaščenec tožeče stranke vložil na naroku dne 12. 12. 2012. Ker je tožečo stranko zastopal odvetnik, ima ta pravico do odmere stroškov po Odvetniški tarifi (2. odstavek 155. člena ZPP v zvezi z ZOdv). Ker očitka zmotne uporabe materialnega prava pritožnica ni konkretizirala z nobenim drugim konkretnim očitkom, tudi pritožbeno sodišče drugačne obrazložitve zavrnitve uveljavljanega pritožbenega razloga ne more podati.

10. Izrek o stroški pritožbenega postopka temelji na 1. odstavku 165. člena v zvezi s 1. odstavkom 154. člena in 1. odstavkom 155. člena ZPP. Tožena stranka s pritožbo ni uspela, zato ni upravičena do povrnitve pritožbenih stroškov. Toženi stranki pa pritožbeno sodišče stroškov postopka na drugi stopnji ni priznalo, ker ocenjuje, da za odločitev o pritožbi ti niso bili potrebni.