Jedro

Zakonu o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS) v prvem odstavku 10. člena določa, da se poleg vlagatelja (v tem primeru obdolženega) pri ugotavljanju materialnega položaja upoštevajo zakonec in otroci, ki jih je obdolženi ali zakonec dolžan preživljati po zakonu. Glede na podatke spisa sta to nedvomno oba otroka oškodovanca, pa tudi žena obdolženca, saj je brez dohodkov. Na obstoj teh obveznosti kraj bivališča enih in drugih ne vpliva, prav tako ne morebitni obstoj rejništva, saj starši kljub obstoju rejništva niso oproščeni obveznosti preživnine (prvi odstavek 184. člena Družinskega zakonika).

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se obdolženca oprosti plačila sodne takse.

Obrazložitev

1. Preiskovalna sodnica Okrožnega sodišča v Krškem je z izpodbijanim sklepom zavrnila obdolženčev predlog s 17. 3. 2022 za oprostitev plačila sodne takse.

2. Zoper navedeni sklep se pritožuje zagovornik obdolženca iz vseh pritožbenih razlogov. Predlaga, da se pritožbi ugodi in sklep spremeni tako, da se ugodi predlogu za oprostitev plačila sodne takse oziroma podrejeno, da se pritožbi ugodi, sklep razveljavi ter vrne prvostopnemu sodišču v ponovno odločanje.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Pritožnik oporeka odločitvi prvostopnega sodišča, ker je obdolženega napačno upoštevalo kot samsko osebo, ne pa, da mora skrbeti za dva mladoletna otroka, ki sicer sedaj res ne živita z njim, vendar bi ju sodišče moralo upoštevati, saj mora zanju skrbeti.

5. Prvostopno sodišče je svoj zaključek, da obdolženca v zvezi z opustitvijo plačila sodne takse šteje za samsko osebo oprlo na to, da obdolženi v predlogu za taksno oprostitev ni navajal drugih družinskih članov in da iz poizvedb izhaja, da živi sam na naslovu stalnega prebivališča. Takšen zaključek je napačen, saj je za presojo upravičenosti taksne oprostitve pomembno tudi, ali je predlagatelj (v tem primeru obdolženi) dolžan koga preživljati.

6. Prvostopno sodišče je glede predlagane taksne oprostitve pravilno presojalo, ali obdolženi izpolnjuje pogoje za prejemanje redne brezplačne pravne pomoči, saj v tem primeru pride do oprostitve plačila taks ne glede na siceršnje določbe Zakona o sodnih taksah (ZST-1; 6. odstavek 11. člena). Po drugem odstavku 13. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) je pogoj za pridobitev pravice do brezplačne pravne pomoči, da mesečni povprečni dohodek prosilca oziroma na člana družine ne presega višine dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka določenega z Zakonom socialno varstvenih prejemkih (ZSVarPre). Glede ugotavljanja materialnega položaja prosilca za brezplačno pravno pomoč ZBPP določa (prvi odstavek 14. člena), da se upoštevajo dohodki in premoženje prosilca, ter dohodki in premoženje oseb, ki se za namen ugotavljanja materialnega položaja pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev upoštevajo po Zakonu o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS). Ta v prvem odstavku 10. člena določa, da se poleg vlagatelja (v tem primeru obdolženega) pri ugotavljanju materialnega položaja upoštevajo zakonec in otroci, ki jih je obdolženi ali zakonec dolžan preživljati po zakonu. Glede na podatke spisa sta to nedvomno oba otroka, oškodovanca, pa tudi žena obdolženca, saj je brez dohodkov. Na obstoj teh obveznosti kraj bivališča enih in drugih ne vpliva, prav tako ne morebitni obstoj rejništva, saj starši kljub obstoju rejništva niso oproščeni obveznosti preživnine (prvi odstavek 184. člena Družinskega zakonika).

7. Pri izračunu, ali obdolženec prejema dohodke, ki presegajo dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka (ki ga je prvostopno sodišče pravilno ugotovilo), bi bilo torej treba upoštevati tudi te obdolženčeve obveznosti. V skladu s 26. členom ZSVarPre je naslednjo odraslo osebo (poleg obdolženega) treba ovrednotiti s količnikom 0,57, otroke pa vsakega z 0,59. Ob upoštevanju podatkov o prihodkih obdolženca, kot jih je ugotovilo prvostopno sodišče, in navedenih količnikov za upoštevanje drugih družinskih članov, se izkaže, da obdolženčevi prihodki ne presegajo dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka. Obdolženi torej izpolnjuje pogoje za pridobitev brezplačne pravne pomoči (drugi odstavek 13. člena ZBPP) in ga je posledično treba v celoti oprostiti plačila taks (šesti odstavek 11. člena ZST-1).

8. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremenilo tako, da je obdolženca oprostilo plačila sodne takse.