Jedro

Uvedba kazenskega postopka po podani prijavi ne izključuje kazenskega pregona za kaznivo dejanje krive ovadbe po prvem odstavku 283. člena KZ-1. Odprt kazenski postopek zoper ovadeno osebo ne more biti okoliščina, ki bi izključevala pregon ovaditelja za kaznivo dejanje krive ovadbe po prvem odstavku 283. člena KZ-1, pri čemer višje sodišče ugotavlja, da je bil zoper oškodovanca kot tožilca na podlagi kazenske ovadbe z dne 28. 10. 2020 vložen obtožni predlog le za en historični dogodek (dogodek z dne 15. 10. 2020) za kaznivo dejanje grožnje po 135. členu KZ-1, postopek pa je bil zaradi umika predloga s pravnomočnim sklepom ustavljen. Pooblaščenci zato pravilno navajajo, da lahko storilec kaznivega dejanja krive ovadbe stori v realnem steku še kaznivo dejanje krive izpovedbe po 284. členu KZ-1, če v postopku, sproženem po krivi ovadbi, še krivo izpove kot priča. Sodišče prve stopnje je tako neutemeljeno zaključilo, da zaradi „uvedbe in oprave kazensko preiskovalnega postopka“, kot navaja, obstajajo okoliščine, ki izključujejo pregon (3. točka 277. člena ZKP).

Izrek

Pritožbi pooblaščencev oškodovanca kot tožilca A. A. se ugodi in izpodbijani sklep razveljavi.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Lenartu je s sklepom V Kr 27018/2021 z dne 22. 3. 2024 zavrglo obtožni predlog oškodovanca kot tožilca A. A. z dne 25. 4. 2023 zoper obdolženo B. B. zaradi kaznivega dejanja krive ovadbe po prvem odstavku 283. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1), in sicer v prvi alineji iz razloga po 1. točki prvega odstavka 277. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) v zvezi s prvim odstavkom 437. člena ZKP in v drugi, tretji in četrti alineji iz razloga po 3. točki prvega odstavka 277. člena ZKP v zvezi s prvim odstavkom 437. člena ZKP. Na podlagi prvega odstavka 96. člena ZKP je odločilo, da stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP in potrebni izdatki obdolženke bremenijo proračun.

2. Zoper sklep so se pritožili pooblaščenci oškodovanca kot tožilca (v nadaljevanju pooblaščenci) zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka, kršitve kazenskega zakona in zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Višjemu sodišču predlagajo, da pritožbi ugodi ter izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne v meritorno odločanje sodišču prve stopnje.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Pooblaščenci utemeljeno grajajo odločitev sodišča prve stopnje, ko je nepravilno razdelilo izrek očitanega kaznivega dejanja na posamezne dele na način, da je v vsaki alineji iskalo vse zakonske znake kaznivega dejanja krive ovadbe po prvem odstavku 283. člena KZ-1. Višje sodišče pritrjuje pooblaščencem, da v obtožnem predlogu niso navedena štiri kazniva dejanja krive ovadbe, ampak so v alinejah konkretizirana neresnična navajanja obdolženke v kazenski ovadbi z dne 28. 10. 2020, ki skupaj s celotnim opisom dejanja tvorijo očitek kaznivega dejanja krive ovadbe po prvem odstavku 283. člena KZ-1, pri čemer iz prve alineje izhaja zgolj "pojasnilo" glede (ne)obstoja zunajzakonske skupnosti med oškodovancem kot tožilcem in obdolženko (ki se nanaša na zakonske znake kaznivega dejanja nasilja v družini po tretjem v zvezi s prvim odstavkom 191. člena KZ-1). Ker je sodišče prve stopnje nepravilno razdelilo izrek na več delov, je posledično tudi nepravilno zaključilo, da se obtožni predlog v prvi alineji na podlagi prvega odstavka 437. člena ZKP v zvezi s 1. točko prvega odstavka 277. člena, torej iz razloga, ker dejanje, ki je predmet obtožbe, ni kaznivo dejanje, zavrže. 5. Sodišče prve stopnje je v točki 9 obrazložitve izpodbijanega sklepa tudi napačno utemeljilo, da se skrajšani kazenski postopek uvede z opravo posameznih preiskovalnih dejanj oziroma z vložitvijo obtožnega predloga zoper obdolženca. Iz ustaljene sodne prakse in pravne teorije namreč izhaja, da se skrajšani kazenski postopek pred okrajnim sodiščem začne (šele) z odreditvijo vročitve obtožnega predloga obdolžencu.1 Ne glede na navedeno, pa višje sodišče pritrjuje pooblaščencem, da uvedba kazenskega postopka po podani prijavi ne izključuje kazenskega pregona za kaznivo dejanje krive ovadbe po prvem odstavku 283. člena KZ-1. Za izpolnjenost zakonskih znakov kaznivega dejanja po prvem odstavku 283. člena KZ-1 se ne zahteva, da bi bil zoper ovadeno osebo v posledici (krive) ovadbe tudi (!) začet predkazenski ali kazenski postopek, prav tako se ne zahteva, da bi morala biti vložena kazenska ovadba najprej zavržena ali da bi moral biti drugače v korist ovadene osebe pravnomočno končan postopek.2 Povedano drugače, odprt kazenski postopek zoper ovadeno osebo ne more biti okoliščina, ki bi izključevala pregon ovaditelja za kaznivo dejanje krive ovadbe po prvem odstavku 283. člena KZ-1, pri čemer višje sodišče ugotavlja, da je bil zoper oškodovanca kot tožilca na podlagi kazenske ovadbe z dne 28. 10. 2020 vložen obtožni predlog le za en historični dogodek (dogodek z dne 15. 10. 2020) za kaznivo dejanje grožnje po 135. členu KZ-1, postopek pa je bil zaradi umika predloga s pravnomočnim sklepom ustavljen. Pooblaščenci zato pravilno navajajo, da lahko storilec kaznivega dejanja krive ovadbe stori v realnem steku še kaznivo dejanje krive izpovedbe po 284. členu KZ-1, če v postopku, sproženem po krivi ovadbi, še krivo izpove kot priča.3 Sodišče prve stopnje je tako neutemeljeno zaključilo, da zaradi "uvedbe in oprave kazensko preiskovalnega postopka", kot navaja, obstajajo okoliščine, ki izključujejo pregon (3. točka 277. člena ZKP).

6. Pritožba pooblaščencev je utemeljena, zato ji je višje sodišče ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo (tretji odstavek 402. člena ZKP). Sodišče prve stopnje bo v nadaljevanju odredilo vročitev obtožnega predloga obdolženki in razpisalo narok za glavno obravnavo.

1 Š. Horvat, Zakon o kazenskem postopku s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2004, str. 929, sklep Vrhovnega sodišča RS I Kr 52209/2016 z dne 21. 12. 2017 ter sodba Vrhovnega sodišča RS I Ips 15930/2017 z dne 31. 5. 2018 in druge. 2 D. Korošec et al, Veliki znanstveni komentar posebnega dela Kazenskega zakonika (KZ-1), Uradni list RS, Ljubljana 2019, 3 knjiga, str. 283. 3 M. Deisinger, Kazenski zakonik 2017, posebni del s komentarjem, sodno prakso in literaturo, Poslovna založba MB, Maribor 2017, str. 638.