Jedro

Iz izreka sklepa sodišča mora biti poleg odločitve o prekinitvi postopka in odločitve koga se napoti na pravdo in zoper koga, razvidno še v kakšnem roku je slednji tožbo dolžan vložiti, na katero (konkretno) premoženje oziroma predmet delitve se spor nanaša in ali gre za napotitev na pravdo zaradi spora o tem, katero premoženje je predmet delitve, ali (oziroma tudi) zaradi spora o deležih na njem.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče je prekinilo nepravdni postopek za delitev solastnine (I) in predlagateljico napotilo na pravdo zoper ostale solastnike, da dokaže, da je žarilna peč solastno premoženje udeležencev postopka (II/1), da njen solastninski delež na premičninah naštetih v II/1 in 2 znaša 1/7 oziroma 1/6 in jo v III. izreka opozorilo na posledice, če v postavljenem roku pravde ne bo sprožila.

2. Odločitev sodišča s pritožbo izpodbija predlagateljica v iz vseh razlogov po 338. členu ZPP. V obrazložitvi navaja, da med II. in III. točko izreka obstaja nasprotje, ker je sodišče v II. izreka na pot pravde napotilo predlagateljico, iz III. točke izreka pa sledi, da je na pot pravde napoten nasprotni udeleženec. Nasprotje obstaja tudi med izrekom in obrazložitvijo. Sodišče napotuje na pot pravde predlagateljico v zvezi s solastništvom žarilne peči, v obrazložitvi odločbe pa citira navedbe nasprotnih udeležencev, da predlagateljica ne izkazuje, da bi pridobila solastništvo v seznamu navedenih premičnin in ker so te v posesti nasprotnih udeležencev sodišče šteje, da je manj verjetna solastninska pravica predlagateljice na premičninah. Pritožnica navaja, da ne ve zoper koga mora sprožiti pravdni postopek, da je žarilna peč solastno premoženje. Sodišče je v celoti prezrlo določilo 65. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ), iz katerega sledi domneva, da so v primeru, ko ima več oseb solastninsko pravico na nerazdeljeni stvari in delež vsakega od njih ni določen, deleži enaki.

3. Pritožba je utemeljena.

4. V nepravdnem postopku se skladno z določilom 118. člena Zakona o nepravdnem postopku (ZNP) opravi delitev premičnin, ki so v solastnini. Odločitev v primeru spora, katere premičnine so del solastnega premoženja in kako velik je delež solastnika, sprejme sodišče v pravdnem postopku kot to določa tretji odstavek 118. člena ZNP, ki napotuje na določbe 9. in 10. člena ZNP. Drugi odstavek 9. člena ZNP določa, da v primeru spora sodišče praviloma na pravdo napoti tistega udeleženca, katerega pravico šteje za manj verjetno, lahko pa tudi drugega udeleženca glede na njegov interes za ureditev pravnega razmerja.

5. Glede na v uvodu povzeto zakonsko ureditev mora biti iz izreka sklepa sodišča poleg odločitve o prekinitvi postopka in odločitve koga se napoti na pravdo in zoper koga, razvidno še v kakšnem roku je slednji tožbo dolžan vložiti, na katero (konkretno) premoženje oziroma predmet delitve se spor nanaša in ali gre za napotitev na pravdo zaradi spora o tem, katero premoženje je predmet delitve, ali (oziroma tudi) zaradi spora o deležih na njem.

6. Pritožba utemeljeno izpostavlja, da vsega navedenega sodišče prve stopnje v obravnavanem primeru ni storilo. Sodišče ni jasno določilo tožencev v pravdnem postopku, (čeprav iz listinske dokumentacije v spisu sledi, da vsi udeleženci postopka niso solastniki vseh premičnin), prav tako iz izreka sklepa ne sledi, da je sporno solastništvo vseh premičnin, ki se delijo v nepravdnem postopku, čeprav iz obrazložitve izpodbijanega sklepa sledi prav to.

7. Jasno in določno oblikovan izrek ni pomemben le kot napotilo stranki kakšno tožbo mora vložiti, ampak predvsem za presojo posledic, če stranka tožbe ne vloži. Po drugem odstavku 10. člena ZNP namreč sodišče, če (ustrezna) tožba ni vložena, nepravdni postopek nadaljuje in odloči (o delitvi) ne glede na zahtevke glede katerih je napotilo udeleženca na pravdo. Jasno in določno oblikovani izrek je pomemben tudi presojo pravnega interesa za vložitev ugotovitvene tožbe po 181. členu ZPP, ker je v primeru vložitve tožbe, po napotilu sodišča, pravni interes podan že s samo napotitvijo. V kolikor napotila sodišča ni, mora stranka, ki vlaga takšno tožbo, pravni interes posebej zatrjevati in izkazati.

8. Iz navedb udeležencev postopka sledi, da so bili nekateri predmeti, ki naj bi bili skupna last udeležencev postopka prodani, (navedbe predlagateljice) nekateri pa zaradi iztrošenosti ne obstajajo več (navedbe nasprotnih udeležencev). Udeleženci postopka, se o navedenem še niso izjavili, zato v tem trenutku še ni jasno, ali o tem obstoji spor. Stvari, ki ne obstajajo, ne morejo biti predmet delitve.

9. Izpodbijani sklep je tako v pogledu vsebine izreka kot razlogov, ki jih je sodišče navedlo za odločitev, pomanjkljiv, izrek odločbe pa v nasprotju z obrazložitvijo. Ker so te pomanjkljivosti takšne, da ne omogočajo pritožbenega preizkusa odločitve, to predstavlja tudi s strani pritožnice, očitano kršitev po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.

10. Pritožbeno sodišče je iz zgoraj navedenih razlogov pritožbi ugodilo in na podlagi 354. člena ZPP v zvezi s 3. točko 365. člena ZPP in 37. členom ZNP razveljavilo v izpodbijani II. in III. točki izreka ter po uradni dolžnosti v I. točki izreka in zadevo vrača sodišču prve stopnje v nov postopek. Pritožbeno sodišče pojasnjuje, da je bilo zaradi razveljavitve odločitve o obsegu spornega solastnega premoženja potrebno razveljaviti še odločitev glede napotitve na pravdo zaradi spornih deležev na solastnem premoženju, zato, da bo sodišče prve stopnje lahko v zadevi ponovno odločilo, pa po uradni dolžnosti tudi odločitev, da se postopek prekine.

11. V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje preko materialno procesnega vodstva udeležence pozvati, da dopolnijo svoje nepopolne oziroma nejasne trditve glede predmetov, ki sodijo v solastno premoženje in niso bili prodani ali uničeni, saj bo le na ta način mogoče presojati ali je njihov obseg sporen. Če obseg solastnega premoženja ne bo sporen, potem bo moralo sodišče ob napotitvi in na pravdo v zvezi z velikostjo deleža na solastnem premoženju upoštevati določila SPZ.