Jedro

Če storilec pred izdajo odločbe o prekršku pisne izjave ne poda (oziroma jo poda po preteku 5-dnevnega roka), pa se je sodišče ob odločanju o vloženi ZSV dolžno omejiti na preizkus kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (člen 62a ZP-1), kajti storilec zaradi prekluzije (določba drugega odstavka člena 55 ZP-1) novih dejstev in okoliščine več ne more uveljavljati, če teh dejstev in okoliščin ni navajal že v pisni izjavi, ki jo bodisi ni podal, oziroma jo je podal po preteku 5-dnevnega roka, oziroma če ne izkaže za verjetno, da jih brez svoje krivde ni mogel uveljavljati v hitrem postopku.

Izrek

Pritožbi prekrškovnega organa se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje razveljavi ter vrne zadeva temu sodišču v ponovljen postopek pred drugim okrajnim sodnikom.

Obrazložitev

1. Prvostopno sodišče je z izpodbijano sodbo zahtevi za sodno varstvo (ZSV) storilca ugodilo in je odločbo o prekršku uvodoma imenovanega prekrškovnega organa, opr. št. ... z dne 8. 12. 2015 spremenilo tako, da je postopek o prekršku zoper storilca, kot samostojnega podjetnika na podlagi 5. točke prvega odstavka člena 136 Zakona o prekrških (ZP-1) ustavilo in posledično s stroški tako ustavljenega postopka obremenilo proračun.

2. S tako odločitvijo se prekrškovni organ ne strinja in v pravočasno vloženi pritožbi uveljavlja pritožbeni razlog bistvene kršitve določb postopka o prekršku (prva točka člena 154 ZP-1) in predlaga, da se napadena sodba razveljavi in vrne zadeva prvostopnemu sodišču v ponovljen postopek.

3. Na tako vloženo pritožbo prekrškovnega organa je storilec odgovoril po svojem zagovorniku dne 19. 8. 2016. Pritožbenim navedbam prekrškovnega organa nasprotuje in predlaga zavrnitev pritožbe, ki je neutemeljena. Trdi, da je izjavo o dejstvih in okoliščinah prekrška na podlagi obvestila prekrškovnega organa z dne 9. 11. 2015 podal pravočasno, ker je to obvestilo bilo storilcu puščeno v poštnem nabiralniku v sredo, 2. 12. 2015. Na ta datum pa je storilec tudi vezal prejem obvestila in sporočilo svojemu odvetniku. Nepravilno je prekrškovni organ izjavo o dejstvih in okoliščinah štel za prepozno in ne drži, da bi naj bilo obvestilo kršitelju vročeno že 27. 11. 2015. Takšnega razlogovanja si storilec ne zna razložiti, saj vsakodnevno pregleduje poštni nabiralnik in je prepričan, da mu je navedeno obvestilo bilo puščeno v nabiralniku 2. 12. 2015. Zato je prvostopno sodišče povsem pravilno upoštevalo dejstva in okoliščine, navedene v izjavi in kasneje tudi v vloženi ZSV. Storilec pa je s tako podano dokumentacijo in navedbami v izjavi in vloženi ZSV zadostil pogoju glede obrazloženosti ekskulpacijskih razlogov predhodne seznanitve voznika z vsemi potrebnimi akti in pravili.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Iz izpodbijane sodbe izhajajo naslednja relevantna procesna dejstva: “-” prekrškovni organ je storilcu kot samostojnemu podjetniku poslal 9. 11. 2015 (številka dopisa ...) dopis, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah storjenega prekrška, ki je bil s strani prekrškovnega organa zaznan 5. 11. 2015 ob 11.05 uri na avtocesti številka A1 izven naselja ..., pri čemer pa je bil neposrednemu storilcu prekrška - vozniku M. F. ta prekršek predstavljen na kraju samem (le-ta se je o njem izjasnil), v tem pozivu pa je bil samostojni podjetnik (storilec) pozvan, da v roku 5 dni posreduje zahtevane podatke s strani prekrškovnega organa, sicer bo odločba izdana na podlagi do takrat zbranih dokazov, posebej pa je bil poučen o tem, da mora v podeljenem roku navesti vsa dejstva in dokaze v svojo korist, ker jih sicer v postopku ne bo več mogel uveljavljati (ta dopis je bil storilcu vročen s fikcijo, pri čemer je iz obvestila o prispelem pismu razvidno, da je bila prvotna vročitev poizkušena 12. 11. 2015, vendar ni bila uspešna, zato je pričel 15-dnevni rok za prevzem sodne pošiljke pri vročevalcu teči 13. 11. 2015, v hišnem predalčniku storilca - HP pa je bila pošiljka puščena 28. 11. 2015), “-” prekrškovni organ je 8. 12. 2015 izdal odločbo opr. št. ..., s katero je spoznal storilca in neposrednega storilca voznika M. F. za odgovorna ravnanja v nasprotju z določbo 3. alineje tretjega odstavka člena 40.č ZDCOPMD in izrekel storilcu - samostojnemu podjetniku globo 6.000,00 EUR, neposrednemu storilcu - vozniku M. F. pa globo v višini 2.000,00 EUR in mu tudi odvzel predmet, s katerim je bil prekršek storjen, obema pa je bila naložena v plačilo tudi sodna taksa, “-” storilec (takrat kršitelj) je po svojem zagovorniku prekrškovnemu organu poslal izjavo o dejstvih in okoliščinah prekrška skupaj s prilogami s priporočeno pošiljko, oddano na pošti v Š. 7. 12. 2015, ta pošiljka pa je prispela h prekrškovnemu organu 8. 12. 2015 (dohodna številka na prvi strani storilčeve vloge), po izdaji odločbe prekrškovnega organa je storilec 21. 12. 2015 vložil zahtevo za sodno varstvo skupaj s prilogami, katero je presojalo prvostopno sodišče z izpodbijano sodbo.

6. Prekrškovni organ v okviru uveljavljanja pritožbenega razloga bistvenih kršitev določb postopka o prekršku najprej sicer pojasnjuje okoliščine zaznave prekrška z dne 5. 11. 2015, ko je bil pri storilcu zaposleni voznik M. F. ustavljen na avtocestnem odseku izven naselja ... in ko je bilo ugotovljeno, da je le-ta v nasprotju z obstoječo zakonodajo uporabljal namenski predmet (magnet) za izvajanje posegov, kar je imelo za posledico ponareditev, zatajitev oziroma uničenje podatkov na tahografu oziroma vozni kartici tovornega vozila, last storilca. Opozarja, da je vsled dejstva, ker samostojnemu podjetniku - storilcu na kraju samem, ker le-ta ni bil prisoten, ni bilo omogočeno, da bi se o prekršku izjasnil, le-ta bil pozvan s strani prekrškovnega organa z obvestilom, da se lahko pisno izjavi o dejstvih in okoliščinah prekrška v petih dneh po prejemu obvestila. Tako obvestilo je bilo storilcu vročeno 27. 11. 2015, prekrškovni organ pa je njegovo izjavo, ki jo je podal preko svojih zagovornikov, prejel v prekoračenem 5-dnevnem roku (zadnji dan roka je bil 2. 12. 2015) in sicer 7. 12. 2015. Zato dejstev in okoliščin, navedenih v izjavi, ki jo je poslal storilec, prekrškovni organ pri izdaji odločbe ni upošteval. Pri tem pritožba opozarja na določbo četrtega odstavka člena 55 ZP-1, v kateri je določeno, da v primeru, če se kršitelj ne more osebno izjasniti o prekršku oziroma mu ni bilo omogočeno dati obvestila ali pouka po določbah drugega odstavka člena 55 ZP-1, mora prekrškovni organ pred izdajo odločbe o prekršku kršitelje o tem obvestiti pisno in ga poučiti o pravicah iz drugega odstavka tega istega zakonitega določila o tem, da se lahko izjavi o dejstvih oziroma okoliščinah prekrška v roku petih dni od vročitve obvestila. To je prekrškovni organ tudi storil, kar izkazuje tudi spisovno gradivo, storilec pa je svojo izjavo podal po preteku petih dni, zaradi česar je po oceni pritožbe s tako prepozno vloženo izjavo o dejstvih in okoliščinah prekludiran, do česar pa se prvostopno sodišče ni opredeljevalo. Po oceni pritožbe bi torej prvostopno sodišče ne smelo opreti svoje odločbe na izjavo storilca, saj je le-ta bila podana po preteku 5-dnevnega roka, saj zaradi slednjega dejstva izjave storilca o dejstvih in okoliščinah ni upošteval že prekrškovni organ. Ker je torej prvostopno sodišče po oceni pritožbe kršilo pravilo o prekluziji, se je s tem prvostopnemu sodišču po oceni pritožbe pripetila bistvena kršitev določb postopka, zato je napadena sodba nepravilna in bi morala biti potrjena odločba prekrškovnega organa, vložena ZSV storilca pa zavrnjena. Take pritožbene navedbe, ki uveljavljajo bistveno kršitev določb postopka iz določbe drugega odstavka člena 155 ZP-1 so utemeljene.

7. Iz izpodbijane sodbe (točka 2) obrazložitve) izhaja, da je prvostopno sodišče svojo odločitev gradilo na navedbah v izjavi o dejstvih in okoliščinah prekrška, ki jo je podal storilec in tudi na navedbah v vloženi ZSV in prilogah ter ob dopolnitvi dokaznega postopka, v katerem je med drugim zaslišalo tudi storilca (list. št. 8) in ugotovilo, da je storilec izkazal v zadostni meri, da je voznika M. F. seznanil z vsemi njegovimi dolžnostmi in da je storil vse, kar se od njega zahteva, da bi preprečil storitev prekrška, zato je zaradi nedokazanosti (5. točka prvega odstavka člena 136 ZP-1) postopek o prekršku ustavilo.

8. Iz določbe prvega odstavka člena 55 ZP-1 izhaja uzakonjena in posebej poudarjena dolžnost prekrškovnega organa, da izvede postopek o prekršku glede ugotavljanja odločilnih dejstev in dokazov, ki so potrebni za odločitev prekrška brez odlašanja, hitro in enostavno, vendar pa morajo biti kršitelju vselej pred izvedbo dokaznega postopka zagotovljena temeljna jamstva poštenega postopka, med katerimi je zlasti pravica, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, torej o dejanskih in pravnih vidikih nanj naslovljenega očitka. Zato mora prekrškovni organ kršitelju, ki na kraju ni podal ustne izjave in se torej o prekršku ni mogel izjasniti, omogočiti, da se o dejstvih in okoliščinah prekrška pisno izjavi, kar stori z obvestilom, v katerem kršitelja med drugim tudi opozori, da se lahko o dejstvih in okoliščinah prekrška izjasni, posebej pa še, da mora navesti vsa dejstva in dokaze v svojo korist, ker jih sicer kasneje v postopku več ne bo mogel uveljavljati. V ta namen mora postopati po določbi četrtega odstavka člena 55 ZP-1 in mu podeliti 5-dnevni rok za izjasnitev, ki prične teči od vročitve obvestila. Pravilno je razlogovanje pritožbe, da je zakonodajalec za izjasnitev (ob predhodno pravilno podanem pravnem pouku) določil 5-dnevni rok za vložitev pisne izjave, ki se šteje od naslednjega dne po prejemu obvestila, pri čemer pa zamuda roka pomeni izgubo pravice podati pisno izjavo, kar nedvomno pomeni, da je 5-dnevni rok za podajo izjave zakonski, prekluzivnega značaja in nepodaljšljiv. Iz določbe 3. alineje člena 62 ZP-1 pa jasno izhaja, kdaj je mogoče odločbo prekrškovnega organa izpodbijati z zahtevo za sodno varstvo (ZSV) zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja, kajti v ZSV se smejo navajati nova dejstva in predlagati novi dokazi le takrat, če vlagatelj ZSV izkaže za verjetno, da teh dejstev in okoliščin brez svoje krivde ni mogel uveljavljati že v hitrem postopku (v podeljenem 5-dnevnem roku za izjasnitev). V primeru pa, kot pravilno razloguje tudi pritožba, če storilec pred izdajo odločbe o prekršku pisne izjave ne poda (oziroma jo poda po preteku 5-dnevnega roka), pa se je sodišče ob odločanju o vloženi ZSV dolžno omejiti na preizkus kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (člen 62a ZP-1), kajti storilec zaradi prekluzije (določba drugega odstavka člena 55 ZP-1) novih dejstev in okoliščine več ne more uveljavljati, če teh dejstev in okoliščin ni navajal že v pisni izjavi, ki jo bodisi ni podal, oziroma jo je podal po preteku 5-dnevnega roka(1), oziroma če ne izkaže za verjetno, da jih brez svoje krivde ni mogel uveljavljati v hitrem postopku.

9. Zato je pritrditi pritožbi, da iz izpodbijane sodbe izhaja zgolj pavšalna navedba o tem, da je storilec podal pisno izjavo pravočasno, razlogi v tem delu pa so izostali, pri čemer pa pritožba argumentirano trdi (kar izkazuje tudi spisovno gradivo), da je storilec pisno izjavo o dejstvih in okoliščinah podal po preteku 5-dnevnega - prekluzivnega roka, zaradi česar je prvostopno sodišče kršilo določbo četrtega odstavka člena 55 ZP-1. S tem pa se je prvostopnemu sodišču tudi po oceni pritožbenega sodišča pripetila bistvena kršitev določb postopka o prekršku iz drugega odstavka člena 155 ZP-1, kar je imelo za posledico izdajo nepravilne odločbe, zato je bilo potrebno pritožbi v tem delu pritrditi in ob uporabi določbe petega odstavka člena 163 ZP-1 sodbo sodišča prve stopnje razveljaviti ter vrniti zadevo prvostopnemu sodišču v ponovljen postopek.

10. V ponovljenem postopku bo moralo prvostopno sodišče znova in temeljito ugotavljati najprej (ne)pravočasnost storilčeve izjave o dejstvih in okoliščinah storjenega prekrška z dne 5. 11. 2015, česar doslej še ni storilo, nato pa bo moralo znova opraviti uradni preizkus vložene ZSV (člen 62a ZP-1) ter presojati ali je v konkretnem primeru mogoče izpodbijati odločbo prekrškovnega organa z vloženo ZSV tudi zaradi zmotno oziroma nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja (določba 3. alineje člena 62 ZP). Ponovljen postopek pa se bo moral po odločitvi pritožbenega senata ob smiselni uporabi določbe četrtega odstavka člena 392 ZKP izvesti pred drugim okrajnim sodnikom (sodnico).

Op. št. (1): Primerjaj sodbo VS RS opr. št. IV Ips 82/2014.