Jedro

Sklep o prekinitvi postopka ni upravni akt iz 2. člena ZUS-1 niti ni eden izmed drugih aktov, ki jih je mogoče skladno z zakonom izpodbijati v upravnem sporu, saj z njim postopek odločanja o izdaji upravnega akta ni bil obnovljen, ustavljen ali končan.

Izrek

I.Tožba se zavrže.

II.Tožeča stranka trpi sama svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom, št. 0611-1/2025-7 z dne 22. 10. 2025, je toženka sklenila, da se postopek reševanja pritožbe družbe A. d.o.o. zoper odločbo Medobčinskega inšpektorata in redarstva Občin ..., št. 0611-1/2025-22 z dne 18. 4. 2025, prekine do dokončne odločitve pristojnega občinskega organa o vlogi družbe A. d.o.o. za izdajo soglasja za obstoječe oglaševalske objekte na poslovni stavbi na naslovu ... (1. točka izreka) in da bo o stroških odločeno v odločbi, s katero se bo postopek končal (2. točka izreka).

2.Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je Medobčinski inšpektorat in redarstvo Občin ... z odločbo, št. 0611-1/2025-22 z dne 18. 4. 2025, družbi A. d.o.o. naložil odstranitev svetlobne table z napisom ..., nameščene na severni strani levo pod kapom strehe poslovne stavbe na naslovu ..., in na nosilec pritrjeno oglaševalsko platno z napisom "...", nameščeno na severni strani desno pod kapom te iste poslovne stavbe ter da je ta ista družba že 5. 3. 2024 vložila vlogo za izdajo soglasja za obstoječe oglaševalske objekte, ki so predmet inšpekcijskega postopka. Ker pa o vlogi še ni dokončno odločeno, toženka zaključuje, da predstavlja vprašanje možnosti pridobitve ustreznega soglasja občinskega organa predhodno vprašanje, od katerega je odvisna odločitev o zakonitosti izdanega inšpekcijskega ukrepa in zato brez njegove rešitve ni mogoče zakonito odločiti o pritožbi. Ko bo o tej vlogi dokončno odločeno, bo s pritožbenim postopkom nadaljeval. Iz obrazložitve je še razvidno, da je bil tožnik v postopku pred upravnim organom stranka z interesom.

3.Tožnik se z izpodbijanim sklepom ne strinja in vlaga tožbo iz razlogov iz 1., 2., in 3. alineje prvega odstavka 27. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Navaja, da vprašanje zakonitosti obstoječe svetlobne table ni predhodno vprašanje, temveč predmet inšpekcijskega postopka. Toženka je z izpodbijanim sklepom posledično prekoračila pristojnosti in ravnala v nasprotju z načelom zakonitosti in učinkovitosti postopka. Posledično pa vzdržuje protipravno stanje, saj dopušča uporabo svetlobne table brez soglasij, brez arhitekturne potrditve in brez uskladitve z lastniki. Tožnik se sklicuje na določbe Odloka o oglaševanju v občini ..., Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja in na stališče Okrajnega sodišča v ... P 102/2021 ter zaključuje, da družba A.d.o.o. nima soglasja in bi zato upravni organ moral odločiti o odstranitvi naprave. Tožnik dodaja, da je bila vloga družbe A. d.o.o. za izdajo soglasja vložena po namestitvi svetlobne table, kar pomeni poskus legalizacije. Izdaja soglasja v času, ko je v teku postopek zaradi nelegalne postavitve istega objekta, pa bi pomenila nasprotje dveh postopkov in kršitev načela pravne varnosti. Tožnik vztraja, da je treba soglasje zavreči ali zavrniti ter nadaljevati z inšpekcijskim postopkom. Predlaga, da se izpodbijani sklep odpravi in spremeni, tako da se pritožba družbe A. d.o.o. zavrne z napotilom, da se nadaljuje inšpekcijski postopek in izda odločba o odstranitvi svetlobne table oz. podredno, da se zadeva vrne v ponovno odločanje toženki z napotilom, da nadaljuje inšpekcijski postopek in izda odločbo o odstranitvi svetlobne table. Smiselno zahteva tudi povračilo stroškov postopka.

K I. točki izreka:

4.Tožba ni dovoljena.

5.Za vsebinsko obravnavanje tožbe v upravnem sporu morajo biti izpolnjene z zakonom predpisane procesne predpostavke. Te predpostavke ZUS-1 določa v prvem odstavku 36. člena. Na obstoj procesnih predpostavk mora sodišče paziti po uradni dolžnosti ves čas postopka (drugi odstavek 36. člena ZUS-1). Če niso izpolnjene, mora tožbo s sklepom zavreči. Tako med drugim sodišče tožbo s sklepom zavrže, če ugotovi, da akt, ki se izpodbija s tožbo, ni upravni akt oziroma akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu (4. točka prvega odstavka 36. člena ZUS-1).

6.V skladu s prvim odstavkom 2. člena ZUS-1 sodišče v upravnem sporu odloča o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v tožnikov pravni položaj, o zakonitosti drugih aktov pa odloča sodišče v upravnem sporu le, če tako določa zakon. Upravni akt v smislu ZUS-1 je upravna odločba in drug javnopravni, enostranski, oblastveni posamični akt, izdan v okviru izvrševanja upravne funkcije, s katerim je organ odločil o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne osebe ali druge osebe, ki je lahko stranka v postopku izdaje akta (drugi odstavek 2. člena ZUS-1). V upravnem sporu tako ni mogoče izpodbijati vsakega (upravnega) akta, ampak le tistega, ki vsebuje odločitev o materialnopravni pravici, obveznosti ali pravni koristi. Če gre za akte, ki pomenijo zgolj procesno odločitev v upravnem postopku, so takšni akti lahko predmet izpodbijanja in s tem presoje v upravnem sporu le, če tako določa zakon. Po drugem odstavku 5. člena ZUS-1 se v upravnem sporu lahko izpodbijajo tisti sklepi, s katerimi je bil postopek odločanja o izdaji upravnega akta obnovljen, ustavljen ali končan.

7.Tožnik v tem upravnem sporu izpodbija sklep, s katerim je toženka kot drugostopenjski organ sklenila, da se postopek reševanja pritožbe družbe A. d.o.o. prekine do rešitve predhodnega vprašanja, in sicer dokončnosti odločitve za obstoječe oglaševalske objekte na poslovni stavbi na naslovu ... . Izpodbijani sklep je, glede na vsebino z njim sprejete odločitve, zgolj procesni sklep, ki ne vsebuje odločitve o materialni pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnika. Edini pravni učinek izpodbijanega sklepa je namreč v tem, da do nastopa v njem predvidene okoliščine (rešitve predhodnega vprašanja, dokončnosti odločitve glede obstoječih oglaševalskih objektov) upravni (pritožbeni) postopek ne teče in da se v tem času v njem ne izvršujejo procesna dejanja ter ne tečejo z zakonom predpisani roki zanje (153. člen ZUP). Izpodbijani sklep o prekinitvi postopka tako ni upravni akt iz 2. člena ZUS-1. Prav tako navedeni sklep ni eden izmed drugih aktov, ki jih je mogoče skladno z zakonom izpodbijati v upravnem sporu (5. člen ZUS-1), saj z njim postopek odločanja o izdaji upravnega akta ni bil obnovljen, ustavljen ali končan.

8.Z izpodbijanim sklepom ni odločeno o nobeni materialni pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnika. Gre izključno za odločitev, ki se nanaša na izvedbo upravnega postopka, ki je procesne narave. Morebitne nepravilnosti glede vodenja postopka bo tožnik lahko uveljavljal v okviru pravnih sredstev zoper končno odločitev o glavni stvari.

9.Sodišče še pripominja, da je bil v izpodbijanem sklepu tožniku sicer dan napačen pravni pouk, da ima pravico sklep izpodbijati s tožbo v upravnem sporu v roku 30 dneh od njegovega prejema, vendar pa napačen pravni pouk, ki stranki sicer ne sme biti v škodo, pa ji tudi ne more dati več pravic, kot ji pripadajo skladno z zakonom.

10.Ker izpodbijani sklep ni akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu, se v nadaljevanju sodišče ni spuščalo v vsebinsko presojo tožbenih očitkov in je v skladu s 4. točko prvega odstavka 36. člena ZUS-1 tožbo zavrglo.

K II. točki izreka:

11.Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrže.

-------------------------------

1 Prim. odločitve Vrhovnega sodišča v zadevah I Up 109/2016 z dne 22. 11. 2017, I Up 165/2018 z dne 19. 6. 2018, I Up 151/2019 z dne 18. 12. 2019, I Up 263/2017 z dne 22. 1. 2020.