10. 12. 2004

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. in B. B., oba iz Ž., ki ju zastopa C. C., odvetnik v Z., na seji senata dne 24. novembra 2004 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. in B. B. zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani, št. III Cp 1200/2002 z dne 17. 7. 2002 v zvezi s sklepom Okrajnega sodišča v Ljubljani št. I 2001/04985 z dne 26. 10. 2001 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

Okrajno sodišče v Ljubljani je na podlagi delnega sklepa Temeljnega sodišča v Ljubljani, Enote v Ljubljani, št. Nz 46/93 z dne 16. 12. 1993, na predlog pritožnikov (v postopku upnikov) s sklepom št. I 2001/04985 z dne 26. 10. 2001 dovolilo izvršbo za izterjavo zakonskih zamudnih obresti od zneska 7.712.715 SIT od 14. 12. 1998 dalje. Po ugovoru dolžnika ter pritožbi upnikov zoper zavrnilni del izpodbijanega sklepa je Višje sodišče v Ljubljani izpodbijani sklep razveljavilo, hkrati je razveljavilo opravljena izvršilna dejanja, predlog za izvršbo zavrnilo ter ustavnima pritožnikoma (upnikoma) naložilo plačilo izvršilnih stroškov.

Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep prvostopenjskega sodišča razveljavilo, ker je ugotovilo, da je bil izvršilni predlog, s katerim sta upnika vtoževala terjatev iz naslova zamudnih obresti, vložen po izteku triletnega zastaralnega roka, na kar se je v postopku sklicevala tudi dolžnica, Republika Č.

Pritožnika navajata, da sta uveljavljala plačilo zamudnih obresti od terjatve iz naslova odškodnine za nezakonito zaplenjeno premoženje. Kot navajata že sama pritožnika, sta zaradi napak pri vložitvi izvršilnih predlogov zoper dolžnika vložila tri izvršilne predloge. Prvega zoper občino D. D.-D. ter drugega (po reformi lokalne samouprave) zoper E. E. Ljubljana, s katerima sta v celoti uspela. Tretji izvršilni predlog, ki sta ga vložila dne 14. 12. 1998 zoper Republiko Č., kot terjatev za plačilo zamudnih obresti na povečano glavnico (glavnico s pripisom obresti), je bil z izpodbijanim sklepom Višjega sodišča v Ljubljani zavrnjen. Tej odločitvi Višjega sodišča pritožnika očitata kršitev 2. člena (načela pravne države), 15. člena (uresničevanje in omejevanje pravic), 22. člena (enako varstvo pravic), 23. člena (pravica do sodnega varstva) in 25. člena (pravica do pravnega sredstva) Ustave.

Zatrjevane kršitve Ustave pritožnika utemeljujeta s tem, da zavezanec za plačilo odškodnine v času med vložitvijo drugega in tretjega izvršilnega predloga ni bil znan vse do odločbe Ustavnega sodišča št. U-I-43/96 z dne 4. 7. 1997 in 16. 10. 1997 (Uradni list RS, št. 45/97 in 67/97 ter OdlUS VI, 96 - v nadaljevanju odločba US). Ker naj bi šele odločba US določila pravnega naslednika (pravilno zavezanca), ta pa naj bi bil ugotovljen pozneje, ko je terjatev že zastarala, naj bi bila pritožnikoma odvzeta pravica do učinkovitega sodnega varstva, sodni odločbi pa arbitrarni. Kršen naj bi jima bil tudi 25. člen Ustave, ker naj bi se prvostopenjsko sodišče z vprašanjem pravilne uporabe materialnega prava ne ukvarjalo, revizija pa naj bi v izvršilnem postopku ne bila dovoljena.

B.

V skladu s prvim odstavkom 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče izpodbijane sodne odločbe preizkusi le glede tega, ali so bile pritožnikoma kršene kakšne človekove pravice ali temeljne svoboščine. Zato se Ustavno sodišče z očitki o nepravilni uporabi 313. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (Uradni list SFRJ, št. 29/78 in nasl. - ZOR) ni ukvarjalo. Očitek o nepravilni uporabi materialnega prava, tudi če imata pritožnika prav, ne more biti predmet preizkusa v postopku z ustavno pritožbo.

Pritožnika sta bila po prvem in drugem predlogu za izvršbo v celoti poplačana v letu 1997. Zato navedbe pritožnikov o nejasnosti določb glede pravnega nasledstva občin v tem postopku niso pomembne. Sprememba dolžnika (zaradi reforme lokalne samouprave) na potek teh izvršilnih postopkov ni vplivala. Prav tako na spremembo položaja pritožnikov ne bi vplivala sprememba dolžnika (zavezanca), če bi svojo terjatev zavarovala s pravočasno vložitvijo izvršilnega predloga.

Odločba US (zlasti dopolnilna odločba z dne 16. 10. 1997), s katero je bil določen način izvršitve, določa le, da v postopkih, ki so v teku, na mesto občine vstopi kot zavezanka Republika Č.; v primerih, v katerih obstoji izvršilni naslov, pa se šteje, da je obveznost plačila prešla na Republiko Č.

Torej ne drži trditev pritožnikov, da nista mogla vložiti izvršilnega predloga pred potekom zastaralnega roka. Glede na to tudi kršitve pravice do sodnega varstva in očitka o arbitrarnosti v ustavni pritožbi ne moreta uveljavljati z navedbami, da vse do odločbe US ni bil znan zavezanec za plačilo odškodnine oziroma, da zaradi tega izvršilnega predloga nista mogla vložiti.

Prav tako je neutemeljen očitek o kršitvi 25. člena Ustave.

Pritožbeno sodišče je pritožnikoma odgovorilo na navedbe v ugovoru glede pravilne uporabe materialnega prava (glede načina vračunavanja obveznosti), kršitve 25. člena pa ni mogoče utemeljevati s tem, da v izvršilnem postopku ni dovoljena revizija. Ustava namreč več kot dvostopenjskega postopka ne zagotavlja. Pritožnika nista pojasnila, v čem bi bil kršen 15. člen Ustave, ustavne pritožbe pa tudi ni mogoče utemeljevati s sklicevanjem na 2. člen Ustave, saj navedeni člen ne ureja človekovih pravic in temeljnih svoboščin, temveč temeljna ustavna načela (načela pravne države).

Ker torej ne gre za kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin, kot jih zatrjujeta pritožnika, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger ter člana Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger