Jedro

Toženka je kandidaturo zavrnila, ker je v predloženem zapisniku pisalo, da so udeleženci listo kandidatov določili z javnim glasovanjem. Pritožnik zatrjuje, da je bilo glasovanje tajno ter da je v zapisniku prišlo do očitne tiskarske pomote. Po mnenju sodišča toženka vloge, s katero je pojasnjena pomota, ne bi smela obravnavati kot dopolnitve h kandidaturi in je ne upoštevati le zato, ker je prispela po poteku časa za vložitev kandidatur. Četudi je v zapisniku o delu organa politične stranke, ki je določil listo kandidatov za volitve članov občinskega sveta, navedeno, da so udeleženci listo kandidatov določili z javnim glasovanjem, je treba upoštevati, da je skladno s prvim odstavkom 171. člena ZUP dovoljeno dokazovati, da so v javni listini oziroma kopiji javne listine dejstva neresnično potrjena ali da je javna listina oziroma kopija javne listine nepravilno sestavljena. Toženka ni imela nobenega razloga, da se ni opredelila do navedbe, da je prišlo do pomote, in do dokazov o tej pomoti. S tem so podane kršitve pravil postopka, ki so take narave, da so lahko imele vpliv na končno odločitev.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se odločba Občinske volilne komisije Občine Šentjernej št. 041-0016/2014 z dne 12. 9. 2014 odpravi ter se zadeva vrne temu organu v ponovno odločanje.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila listo kandidatov predlagatelja stranke A., OO Šentjernej, za člane Občinskega sveta Občine Šentjernej v volilni enoti št. 1 na rednih volitvah, ki bodo 5. oktobra 2014. V obrazložitvi odločbe navaja, da je predlagatelj vložil listo kandidatov za člane Občinskega sveta Občine Šentjernej v volilni enoti št. 1 dne 10. 9. 2014, dne 11. 9. 2014 pa je vložil še dopolnitev kandidature za člane občinskega sveta, in sicer dopolnitev zapisnika o glasovanju o kandidatni listi, v kateri navaja, da je pri pregledu dokumentacije ugotovil, da je prišlo pri pisanju zapisnika do napake in da je bilo glasovanje tajno, ter priložil glasovnice. Tožena stranka je preizkusila listo kandidatov in ugotovila, da niso bile upoštevane določbe drugega odstavka 67. člena Zakona o lokalnih volitvah (v nadaljevanju ZLV), ki določa, da politična stranka določi listo kandidatov po pravilih, ki so določena v 51. členu ZLV. Ta določa, da politična stranka določi kandidate po postopku, določenim z njenimi pravili, ter da se kandidati določijo s tajnim glasovanjem. Rok za vložitev kandidatur je potekel 10. 9. 2014 ob 19.00 uri. Dopolnitev pa je bila vložena po preteku zakonsko določenega roka za vlaganje kandidatur, kar pomeni, da je prepozna. Tožena stranka ugotavlja, da sta bili kandidatura in njena dopolnitev vloženi v nasprotju z zakonom in pravili stranke.

Pritožbo je prvotno vložil predsednik Občinskega odbora stranke A., vendar je kasneje, še vedno v okviru 48-urnega roka prispela še ena vloga, kjer je kot pritožnik pravilno naveden predstavnik liste kandidatov za volitve občinskega sveta stranke A. Čeprav je naknadno vložena vloga prav tako imenovana pritožba, jo je sodišče smiselno obravnavalo kot popravo k prvotno vloženi pritožbi, ker je v ostalem delu z njo povsem identična, razen v nazivu vlagatelja.

Pritožnik v pritožbi opozarja na to, da druga vloga, vložena pri toženi stranki, ne predstavlja dopolnitve prve vloge, ampak le popravo očitne pomote, kar je bilo v vlogi – pojasnilu tudi navedeno in zato so bili predloženi ustrezni dokazi. Ne gre niti za pomoto v zapisniku, ampak dejansko za tipkarsko napako. Prvotna vloga torej ostaja ista in se ne spreminja ter ne dopolnjuje. Druga vloga pa se šteje zgolj za pojasnilo formalne nepravilnosti, ki se je pojavila v vlogi. Če ne bi pritožnik sam opozoril na to, bi morala tožena stranka skladno z določilom drugega odstavka 56. člena Zakona o volitvah v državni zbor pritožnika sama pozvati na predložitev popravljenega zapisnika. Pritožnik svoje vloge vsebinsko ni popravljal in dopolnjeval, temveč je le pojasnil očitno pomoto v zapisniku. Tožena stranka vloge ne bi smela zavrniti kot nepopolne, saj dejansko ni šlo za predložitev vloge za kandidaturo, ampak zgolj za pisno pojasnilo. Zakon ne predvideva, da že vloženih vlog ne bi bilo možno dopolnjevati. Tožena stranka bi morala tako pojasnilo sprejeti in ga obravnavati in ni imela zakonske podlage, da ga zavrne. Postavila pa se je na napačno stališče, da pojasnilo pritožnika predstavlja novo vlogo in ga zato ne bi smela zavreči, ampak relevantno obravnavati. Pritožnik je tudi predložil dokazila o tajnem glasovanju. Tožena stranka bi morala upoštevati tako dano pojasnilo, da je bilo glasovanje tajno in da gre za očitno tipkarsko pomoto pri pisanju zapisnika. Pritožnikova vloga je bila popolna in skladna z zakonom. Nepopolna bi bila, če ne bi predložil vseh zahtevanih dokumentov. Iz obrazložitve odločbe pa tudi ne izhaja, na kakšen način je bila sprejeta odločitev znotraj občinske volilne komisije. Obrazložitev ne vsebuje podatkov zapisnika seje, na kateri se je vloga obravnavala. Ni razvidno, ali je bila odločitev sprejeta veljavno, torej ali je bil volilni organ sklepčen, ali je bil sploh sklican ter ali je bila odločitev sprejeta z večino glasov. Predsednik tožene stranke ni imel pravice, da bi o vlogi odločal sam. Pritožnik predlaga, naj sodišče izpodbijano odločbo odpravi.

Tožena stranka je poslala upravni spis, na pritožbo pa ni odgovorila.

Pritožba je utemeljena.

Tožena stranka je kandidaturo zavrnila, ker je v predloženem zapisniku pisalo, da so udeleženci listo kandidatov določili z javnim glasovanjem, čeprav 51. člen ZLV, ki velja tako za proporcionalne kot večinske volitve, določa, da se kandidate določi s tajnim glasovanjem. Torej je med strankama sporno vprašanje, ali je bilo glasovanje o kandidatih tajno ali javno. Pritožnik zatrjuje, da je bilo tajno in v skladu z zakonom ter da je v zapisniku prišlo do očitne tiskarske pomote. Na to, da naj bi prišlo do napake, je bila tožena stranka opozorjena še pred izdajo odločbe, vendar tožena stranka tega pojasnila ni upoštevala, ker je bilo pojasnilo vloženo po preteku roka za vložitev kandidatur, pri čemer je bila sicer sama kandidatura pravočasno vložena. Sodišče se ne strinja s toženo stranko, da je šlo za dopolnitev kandidature, kot je navedeno v izpodbijani odločbi. Vloga, s katero je pojasnjena pomota, namreč ni poimenovana kot dopolnitev kandidature, ampak kot „izjava“, v njej pa piše, da so ugotovili, da je pri pisanju dokončnega zapisnika prišlo do tiskarske napake, kjer je pomotoma navedeno, da se je o kandidatu za župana in listi kandidatov za občinski svet glasovalo javno, kar ne drži. Glasovanje je potekalo tajno, kakor velevajo pravila stranke in ZLV. Kot dokazilo je bil priložen zapisnik volilne komisije in glasovnice. V postopku do izdaje odločbe se je torej dokazovalo, da je bilo glasovanje tajno in s tem v skladu z 51. členom ZLV. Po mnenju sodišča tožena stranka poslane izjave ne bi smela obravnavati kot dopolnitve h kandidaturi in je zaradi tega ne upoštevati le zato, ker je prispela po poteku časa za vložitev kandidatur, saj je sama kandidatura prispela pravočasno. Po mnenju sodišča obstaja dvom o tem, ali je glasovanje v resnici bilo javno, saj se je v postopku do izdaje odločbe dokazovalo s predložitvijo glasovnic, da glasovanje ni bilo javno.

Četudi je v zapisniku o delu organa politične stranke, ki je določil listo kandidatov za volitve članov občinskega sveta, navedeno, da so udeleženci listo kandidatov določili z javnim glasovanjem, je treba upoštevati, da je skladno s prvim odstavkom 171. člena Zakona o splošnem upravnem postopku dovoljeno dokazovati, da so v javni listini oziroma kopiji javne listine dejstva neresnično potrjena, ali da je javna listina oziroma kopija javne listine nepravilno sestavljena. Tožena stranka ni imela nobenega razloga, da se do navedbe o tem, da je prišlo do pomote in do dokazov o tej pomoti, ni opredelila. S tem, ko se ni opredelila, pa so bila kršena pravila postopka, ki so take narave, da so te kršitve lahko imele vpliv na končno odločitev. Iz navedenega razloga je sodišče odločbo na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) odpravilo in vrnilo zadevo toženi stranki v ponovno odločanje, ki se bo morala v ponovljenem postopku opredeliti do navedb in dokazov o tem, da je bilo glasovanje tajno in šele potem bo lahko sprejela ustrezno odločitev. Ker je sodišče odločbo odpravilo že zaradi navedene kršitve pravil postopka, se do ostalih tožbenih navedb ni opredeljevalo.