Jedro

Pravica tožene stranke do zunajsodne prodaje premoženja, ki je predmet ločitvene pravice, ni prenehala s prijavo terjatve in ločitvene pravice v stečajnem postopku nad tožečo stranko.

Tožena stranka ima prav, ko trdi, da upnik ne ve zagotovo, v kolikšnem deležu bo njegova terjatev poplačana z zunajsodno prodajo, zaradi česar lahko iz previdnosti prijavi celotno terjatev in ločitveno pravico v stečajnem postopku, uporabi pravil za vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe pa se s tem ne odpove.

Izrek

I. Pritožbi zoper I. točko izreka sodbe se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijani I. točki izreka delno spremeni tako, da se tožbeni zahtevek v delu, po katerem je tožena stranka dolžna tožeči stranki izročiti 107.415 navadnih imenskih delnic E. d. d. z oznako E. in sicer s preknjižbo pri KDD na trgovalni račun tožeče stranke za nematerializirane vrednostne papirje z oznako G. (G. d. d.), šifra 001, v roku 15 dni, da ne bo izvršbe, zavrne.

II. V preostalem delu se pritožba zoper I. točko izreka sodbe zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v delu I. točke izreka, po katerem je tožena stranka dolžna tožeči stranki izročiti 22.585 navadnih imenskih delnic E. d. d. z oznako E. in sicer s preknjižbo pri KDD na trgovalni račun tožeče stranke za nematerializirane vrednostne papirje z oznako G. (G. d. d.), šifra 001, v roku 15 dni, da ne bo izvršbe, potrdi.

III. Pritožbi zoper III. točko izreka sodbe se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v tej točki spremeni tako, da se po novem glasi: "Tožeča stranka je dolžna toženi stranki povrniti stroške postopka v znesku 13.164,97 EUR v roku 15 dni, po poteku tega roka do plačila pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi."

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da je tožena stranka Banka A d. d. dolžna tožeči stranki H. d. o. o. - v stečaju izročiti 130.000 navadnih imenskih delnic E. d. d. z oznako E. in sicer s preknjižbo pri KDD na trgovalni račun tožeče stranke za nematerializirane vrednostne papirje z oznako G. (G. d. d.), šifra 001, v roku 15 dni, da ne bo izvršbe (I. točka izreka). V delu, ki se glasi: "Če izročitev delnic ne bo mogoča, pa je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki denarno nadomestilo v znesku 1.793.000,01 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 2. 2012 do plačila, v 15. dneh, da ne bo izvršbe", pa je tožbeni zahtevek tožeče stranke zavrnilo (II. točka izreka). Toženi stranki je naložilo povrnitev pravdnih stroškov tožeče stranke v znesku 27.497,40 EUR (III. točka izreka).

2. Zoper I. in III. točko izreka citirane sodbe je iz razlogov bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava dne 26. 7. 2013 pritožbo vložila tožena stranka. Pritožbenemu sodišču je predlagala, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne. Podrejeno je predlagala, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo v I. in III. točki izreka razveljavi, zadevo vrne prvostopenjskemu sodišču v novo sojenje, tožeči stranki pa naloži povrnitev pravdnih stroškov tožene stranke.

3. Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila in pritožbenemu sodišču predlagala, da pritožbo kot neutemeljeno zavrne, napadeno sodbo potrdi, toženi stranki pa v plačilo naloži še stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožbeno sodišče je po izvedenem postopku, kot ga predvideva drugi odstavek 351. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ter opravljeni pritožbeni obravnavi presodilo, da je pritožba tožene stranke delno utemeljena.

O sporu

5. Tožeča stranka v tem postopku zahteva izročitev 130.000 navadnih imenskih delnic družbe E. d. d. z oznako E. s preknjižbo teh delnic pri KDD, v primeru, da to ni mogoče, pa plačilo denarnega nadomestila v znesku 1.793.000,01 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 2. 2012 dalje. V zvezi z zahtevkom trdi, (1) da sta pravdni stranki dne 30. 12. 2009 sklenili Pogodbo o terminski prodaji finančnih instrumentov št. TERM-10-ELOG-63, s katero se je tožeča stranka kot kupec zavezala, da bo do dne 28. 12. 2011 kupila od tožene stranke kot prodajalca 130.000 navadnih imenskih delnic z oznako E. po terminski prodajni ceni 13,7923 EUR za delnico, (2) da je bilo v pogodbi določeno, da ima kupec pravico kupiti te finančne instrumente tudi predčasno, tj. pred zapadlostjo, če nakup 3 dni prej najavi ter (3) da je bilo plačilo kupnine po pogodbi zavarovano na podlagi Pogodbe o zastavi delnic z dne 30. 12. 2009 (ki je bila prav tako sklenjena med pravdnima strankama) - tožeča stranka je v korist tožene stranke kot zastavnega upnika zastavila 500 lotov navadnih delnic Banka B. d. d. z oznako I. 6. V stečajnem postopku nad tožečo stranko (ki se je začel 4. 11. 2010) je ta od obeh pogodb (tj. Pogodbe o terminski prodaji finančnih instrumentov in Pogodbe o zastavi delnic) poskušala odstopiti. Stečajno sodišče je predlog upravitelja za izdajo soglasja za uresničitev odstopne pravice zavrnilo.

7. Tožena stranka je v stečajnem postopku kot upnica prijavila svojo diskontirano terjatev na plačilo kupnine po Pogodbi št. TERM-10-ELOG-63 in ločitveno pravico po Pogodbi o zastavi delnic ZAS-10-ELOG-63. Oboje je stečajni upravitelj priznal. Opcijo predčasnega odkupa, ki jo je predvidevala pogodba, pa je potrditvah tožeče stranke slednja izkoristila z dopisom z dne 25. 10. 2011, naslovljenim na toženo stranko, v katerem je zahtevala, da ji tožena stranka v roku 3 dni izroči v posest in prosto razpolaganje 130.000 imenskih delnic z oznako E. Pri tem je tožeča stranka (v dopisu) navedla, da je plačilo kupnine že izpolnjeno oziroma zagotovljeno v stečajnem postopku, ker je terjatev na plačilo kupnine tožena stranka prijavila v stečajnem postopku, upravitelj pa jo priznal. Tožena stranka je zahtevek zavrnila in izročitev delnic pogojevala z vnaprejšnjim plačilom kupnine.

8. V tem postopku tožeča stranka vztraja, da je bil upoštevaje dejstvo, da je sama v stečajnem postopku, prvotni dogovor med strankama o vnaprejšnjem plačilu po sili zakona spremenjen na način, da se terjatev na plačilo kupnine poplača po specialnih pravilih Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju1. S tem je po njenem mnenju pogoj plačila kupnine izpolnjen. Tožeča stranka ima dospelo navadno terjatev in ji mora zato tožena stranka izročiti 130.000 navadnih imenskih delnic družbe E. d. d. z oznako E. s preknjižbo teh delnic pri KDD, če to ni mogoče pa plačati denarno nadomestilo.

9. Na drugi strani tožena stranka navaja, da zahtevek glede na materialno pravo ni utemeljen (pri čemer dejanskega stanja zadeve, kot ga zatrjuje tožnica, ne izpodbija). Po njenem prepričanju je tožeča stranka kupnino dolžna plačati v celotni višini, tožena stranka pa se ima pravico upirati oziroma odklanja svojo izpolnitev, dokler tožeča stranka ne opravi svoje izpolnitve ali toženi stranki ne da ustreznega zavarovanja. Drži sicer, da ima tožeča stranka terjatev na izročitev 130.000 delnic z oznako E., vendar ima tožena stranka skladno s prvim odstavkom 266. člena ZFPPIPP2 pravico odkloniti izpolnitev, dokler tožeča stranka ne plača svoje obveznosti v ustrezni višini (tj. 1.776.976,93 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 2. 11. 2011 do plačila). V stečajnem postopku ji tožeča stranka priznava zgolj obstoj terjatve, ne pa da bo njena terjatev tudi dejansko poplačana. Poleg tega ima tožena stranka pravico opraviti kritno prodajo delnic. Zahtevek za izročitev delnic (brez predhodnega plačila ali zavarovanja) je zato po njenem mnenju neutemeljen.

Dosedanji potek postopka

10. Kot je že bilo navedeno, je sodišče prve stopnje s sodbo z dne 11. 6. 2013 zahtevku na izročitev 130.000 navadnih imenskih delnic družbe E. d. d. z oznako E. ugodilo, podredni zahtevek pa je zavrnilo. Presodilo je, da je terminska pogodba kvalificirana finančna pogodba ter pojasnilo, da se tožena stranka ne more sklicevati na izročitev delnic po plačilu kupnine, saj se za terjatve iz kvalificiranih finančnih pogodb pravila o vzajemno neizpolnjenih dvostranskih pogodbah ne uporabljajo. Po stališču prvostopenjskega sodišča se bo terjatev poplačala iz posebne in splošne razdelitvene mase.

11. Zoper I. in III. točko izreka citirane sodbe se je dne 26. 7. 2013 pritožila tožena stranka. To pritožbo je pritožbeno sodišče enkrat že obravnavalo, in sicer jo je s sodbo I Cpg 1343/2013 z dne 18. 6. 2014 zavrnilo in prvostopenjsko sodbo v izpodbijanem delu potrdilo. Presodilo je, da je s prijavo terjatve in ločitvene pravice v stečajnem postopku tožeče stranke tožena stranka izposlovala uporabo pododdelka 5.9.4 ZFPPIPP (Razdelitev posebne razdelitvene mase) ter pritrdilo razlogom prvostopenjskega sodišča, da se lahko poplača le iz posebne in splošne razdelitvene mase in da se na podlagi 266. člena ZFPPIPP ne more upirati zahtevku tožeče stranke.

12. Zoper sodbo sodišča druge stopnje v delu, v katerem ni uspela, je tožena stranka vložila revizijo. Vrhovno sodišče Republike Slovenije je s sklepom III Ips 5/2015 z dne 21. 6. 2016 odločilo, da je ta utemeljena. Sodbo sodišča druge stopnje je v delu, ki se nanaša na izročitev 130.000 navadnih imenskih delnic družbe E. d. d. z oznako E., razveljavilo ter zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču druge stopnje v novo sojenje. Pri tem pa je kot odločilno izpostavilo sledeče: - pravica tožene stranke do zunajsodne prodaje premoženja, ki je predmet ločitvene pravice, ni prenehala s prijavo terjatve in ločitvene pravice v stečajnem postopku nad tožečo stranko; - tožena stranka ima prav, ko trdi, da upnik ne ve zagotovo, v kolikšnem deležu bo njegova terjatev poplačana z zunajsodno prodajo, zaradi česar lahko iz previdnosti prijavi celotno terjatev in ločitveno pravico v stečajnem postopku, uporabi pravil za vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe pa se s tem ne odpove; - 266. člen ZFPPIPP, na katerega se sklicuje tožena stranka in zavrača opraviti izpolnitev, je uporabljiv, vendar pa je terjatev tožene stranke iz terminske pogodbe že bila zavarovana z zastavno pravico na 500 lotih Banke B. d. d.; - prvi odstavek 266. člena ZFPPIPP ne ločuje med zavarovanjem, ki bi bilo dano že ob sklenitvi pravnega posla, iz katerega izvira terjatev, in zavarovanjem, ki bi ga stečajni dolžnik dal šele naknadno, po začetku stečajnega postopka; - ker je terjatev tožene stranke že zavarovana, ta ne more odkloniti svoje izpolnitve; (delno) bi izpolnitev lahko odklonila le, če zavarovanje njene terjatve z zastavno pravico na 500 lotih Banke B. d. d. ne bi zadostovalo za poplačilo njene terjatve.

13. Vrhovno sodišče Republike Slovenije je tako sklenilo, da sta tako sodišče prve stopnje kot tudi sodišče druge stopnje zmotno uporabili materialno pravo, določbe prvega odstavka 266. člena ZFPPIPP pa sploh nista uporabili in se z vprašanjem zadostnosti zavarovanja toženkine terjatve nista ukvarjali. Za odpravo teh pomanjkljivosti je sodišču druge stopnje dalo navodila, da naj skladno z drugim odstavkom 351. člena ZPP stranki pouči o uporabi in možni razlagi prvega odstavka 266. člena ZFPPIPP ter jima da možnost, da pod pogoji iz prvega odstavka 337. člena ZPP navedeta tudi nova dejstva in dokaze. Pritožbeno sodišče naj se tudi odloči, ali bo izvedlo obravnavo.

14. Pritožbeno sodišče je v novem sojenju omenjenim navodilom sledilo. Na seji dne 7. 9. 2017 je sklenilo, da se strankama pošlje poziv v skladu z drugim odstavkom 351. člena ZPP. Sklenilo je tudi, da se v zadevi razpiše obravnava, da pooblastila, ki jih ima glede priprave in vodenja obravnave predsednik senata, preidejo na sodnico poročevalko (četrti odstavek 347. člena ZPP) ter da bo glede na peti odstavek 347. člena ZPP o zadevi sodnica poročevalka tudi odločila.

15. Pravdni stranki sta skladno s pozivom pritožbenega sodišča z dne 7. 9. 2017 svoje trditve v zvezi z vrednostjo zavarovanja podali v vlogah z dne 2. 10. 2017, 3. 10. 2017 in 30. 11. 2017. Po prejemu vlog je pritožbeno sodišče razpisalo pritožbeno obravnavo. Na naroku dne 23. 1. 2018 sta pooblaščenca pravdnih strank navedla, da soglašata, da se za potrebe tega postopka kot tržna vrednost delnic Banke B. d. d. upošteva vrednost v višini 623,00 EUR za delnico.

16. Ob izpostavljenih materialnopravnih izhodiščih Vrhovnega sodišča RS v odločbi III Ips 5/2015 z dne 21. 6. 2016 pa to pomeni sledeče. Vrednost zavarovanja (tj. zastavna pravica na 500 lotih Banke B. d. d.) v obravnavanem primeru znaša 311.500,00 EUR (500 x 623,00 EUR). Tožena stranka lahko zato v tem gospodarskem sporu le delno odklanja izpolnitev, ki je v izročitvi navadnih imenskih delnic družbe E. d. d. z oznako E. Ker zavarovanje njene terjatve z zastavno pravico na 500 lotih Banke B. d. d. ne zadostuje za poplačilo celotne njene terjatve, temveč le za poplačilo 311.500,00 EUR, mora torej tožeči stranki izročiti zgolj 22.585 navadnih imenskih delnic družbe E. d. d. z oznako E. Zavarovanje v vrednosti 311.500,00 EUR zadostuje zgolj za poplačilo 17,373 % terjatve tožene stranke iz naslova kupnine (ki po pogodbi znaša 1.793.000,01 EUR), zato je tožena stranka dolžna tožeči stranki izročiti zgolj 17,373 % od 130.000,00 navadnih imenskih delnic družbe E. d. d. z oznako E. 17. Izkaže se torej, da je pritožba tožene stranke delno utemeljena. Pritožbeno sodišče ji je zato delno ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu delno spremenilo tako, kot izhaja iz I. točke izreka te sodbe (prva alineja 358. člena ZPP v zvezi s 355. členom ZPP). V preostalem delu pa je pritožbo zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje v preostalem delu I. točke izreka potrdilo (353. člen ZPP), kot to izhaja iz II. točke izreka te sodbe.

O stroških postopka

18. Če sodišče spremeni odločbo, zoper katero je bilo vloženo pravno sredstvo, ali če to odločbo razveljavi in tožbo zavrže, odloči o stroških vsega postopka (drugi odstavek 165. člena ZPP).

19. Po delni spremembi sodbe, je tožeča stranka s svojim tožbenim zahtevkom uspela v 17,373 %. Tožena stranka je uspela v 82,627 %. V takem razmerju je pritožbeno sodišče odločilo o vseh stroških tega postopka - pravdnih, pritožbenih in revizijskih.

Stroški tožeče stranke

20. Pritožbeno sodišče je stroške tožeče stranke odmerilo skladno z Zakonom o odvetniški tarifi, Zakonom o sodnih taksah in specificiranim stroškovnikom.

21. Pri tem ji je za postopek na prvi stopnji priznalo odvetniške stroške: nagrado za postopek po tar. št. 3100 ZOdvT ((1.975,00 EUR + 2.586,00 EUR) x 1,3 = 5.929,30 EUR) v višini 5.929,30 EUR, nagrado za narok v znesku 5.473,20 EUR (tar. št. 3102 ZOdvT), pavšalni znesek za plačilo poštnih in telekomunikacijskih storitev v višini 20,00 EUR (tar. št. 6002), 55,00 EUR za plačilo potnih stroškov (tar. št. 6003), vse povečano za 20 % DDV. Iz naslova sodne takse ji je pritožbeno sodišče priznalo 13.725,00 EUR, v skladu s tarifno številko 1111 taksne tarife, ki je sestavni del Zakona o sodnih taksah (ZST-1A), veljavnega na dan vložitve tožbe. Pravdni stroški tožeče stranke tako znašajo 27.498,00 EUR.

22. Pritožbene stroške tožeče stranke je pritožbeno sodišče odmerilo v višini 15.715,80 EUR. Ti stroški vključujejo: nagrado za postopek po tar. št. 3210 ZOdvT v znesku 7.297,60 EUR, nagrado za narok po tar. št. 3212 ZOdvT v znesku 5.473,20 EUR, 111,00 EUR za plačilo potnih stroškov (2 x 55,00 EUR; relacija CE-LJ-CE), vse pa povečano še za 22 % DDV.

23. Revizijski stroški tožeče stranke znašajo 11.128,84 EUR in vključujejo: nagrado za postopek z revizijo (odgovor na revizijo) po tar. št. 3300 ZOdvT v znesku 9.122,00 EUR, povečano za 22 % DDV.

24. Vsi stroški tožeče stranke v tej zadevi tako znašajo 54.342,64 EUR. Glede na 17,373% uspeh v pravdi pa 9.440,95 EUR.

Stroški tožene stranke

25. Tožena stranka v postopku pred sodiščem prve stopnje pravdnih stroškov ni priglasila.

26. Priglašene pritožbene stroške tožene stranke pa je pritožbeno sodišče odmerilo v višini 3.284,00 EUR in vključujejo zgolj sodno takso za pritožbeni postopek.

27. Revizijski stroški tožene stranke znašajo 24.075,00 EUR. Ti vključujejo: nagrado za postopek z revizijo po tar. št. 3300 ZOdvT v znesku 8.950,00 EUR ter pavšalni znesek za plačilo poštnih in telekomunikacijskih storitev v višini 20,00 EUR. Vključujejo tudi sodno takso za revizijo v znesku 15.105,00 EUR.

28. Vsi stroški tožene stranke v tej zadevi tako znašajo 27.359,00 EUR. Glede na 82,627% uspeh v pravdi pa 22.605,92 EUR.

29. Po medsebojnem pobotu tako odmerjenih stroškov celotnega postopka, je tožeča stranka dolžna toženi stranki povrniti 13.164,97 EUR stroškov postopka. Tožeča stranka je dolžna toženi stranki stroške postopka v navedenem znesku povrniti v roku 15 dni, po poteku tega roka do plačila pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

1 Uradni list RS, št. 13/14 - uradno prečiščeno besedilo, 10/15 - popr., 10/15 - popr., 27/16, 31/16 - odl. US, 38/16 - odl. US in 63/16 - ZD-C. 2 Če mora druga pogodbena stranka prva izpolniti vzajemno neizpolnjeno dvostransko pogodbo, pridobi z začetkom stečajnega postopka pravico odkloniti to izpolnitev, dokler stečajni dolžnik ne opravi svoje izpolnitve ali ji ne da ustreznega zavarovanja.