Jedro

Napaka v poslovanju odvetniške pisarne ni opravičen razlog za dovolitev vrnitve v prejšnje stanje.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep Upravnega sodišča Republike Slovenije, Oddelka v Mariboru, št. U 34/2000-12 z dne 29.8.2000.

Obrazložitev

V obravnavani zadevi je tožeča stranka vložila tožbo zaradi molka tožene stranke. Ker je tožena stranka med upravnim sporom izdala upravni akt (odločbo z dne 11.2.2000), je sodišče prve stopnje pozvalo tožečo stranko, da v roku 15. dni sporoči, ali vztraja pri tožbi oziroma ali tožbo razširja na novi upravni akt. Ker tožeča stranka v določenem roku ni ničesar izjavila, je sodišče prve stopnje na podlagi 3. odstavka 37. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS) s sklepom, št. U 34/2000-11 z dne 13.6.2000 postopek ustavilo. Tožeča stranka je dne 4.7.2000 v zvezi z navedenim sklepom vložila predlog za vrnitev v prejšnje stanje. Sodišče prve stopnje predlogu tožeče stranke za vrnitev v prejšnje stanje ni ugodilo. V obrazložitvi sklepa citira določbe 22. člena ZUS. Opravičenost vzrokov za zamudo se presoja na podlagi subjektivnih okoliščin na strani predlagatelja. Razlogi za zamudo so torej opravičljivi, če jih stranka ni zakrivila. V obravnavani zadevi je tožeča stranka izdala odvetnikoma pravdno pooblastilo v skladu z določili Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Pooblaščenca sta bila na podlagi pooblastila upravičena opravljati vsa dejanja, ki so določena v 95. členu ZPP, torej tudi umakniti tožbo ali spremeniti tožbeni zahtevek. Pooblaščenca v vlogi zatrjujeta, da sta vlogo v zvezi s pozivom sodišča sestavila pravočasno (25.5.2000) ter jo nato podala predstavniku podjetja D. & T., da jo izroči sodišču prve stopnje. Pravdno pooblastilo temelji na mandatni pogodbi, ki jo skleneta pooblastitelj in pooblaščenec.

Mandatar je dolžan zaupano naročilo opraviti s potrebno skrbnostjo. Glede na to, da sta bila pooblaščenca odvetnika, torej osebi, ki opravljata naročilo kot svoj poklic, sta bila dolžna, po mnenju sodišča prve stopnje, naročilo opraviti s skrbnostjo strokovnjaka. Zakon o odvetništvu (Uradni list RS, št. 18/93 in 24/96) v 11. členu določa, da je odvetnik pri zastopanju stranke dolžan ravnati vestno, pošteno, skrbno ter po načelih odvetniške poklicne etike. Po presoji sodišča prve stopnje izročitev vloge odvetnika tretji osebi (davčnemu svetovalcu podjetja D. & T.), da jo ta dostavi sodišču, ni v skladu s skrbnostjo, ki se zahteva od strokovnjaka, zato v obravnavanem primeru pri zamudi roka ne gre za nezakrivljeno ravnanje. Napaka v poslovanju odvetniške pisarne pa ni opravičen razlog za dovolitev vrnitve v prejšnje stanje. Zato sodišče prve stopnje predlogu tožeče stranke za vrnitev v prejšnje stanje ni ugodilo.

V pritožbi tožeča stranka ponavlja navedbe iz predloga za vrnitev v prejšnje stanje in meni, da bi moralo biti sodišču prve stopnje več kot jasno, da je družba D. & T. povsem po pomoti poslala njeno vlogo kot odgovor na poziv sodišča, da v roku 15 dni sporoči ali vztraja pri tožbi oziroma ali tožbo razširja na novi upravni akt, z drugim gradivom na napačen naslov v tujino, to je na vodstvo družbe D. & T. v P. Gre za napako pri opravljanju dela njenih pooblaščencev, ki se trudita delati vestno in pošteno, kar je povsem človeško. Zato bi moralo sodišče prve stopnje, ob predložitvi vseh dokazil, ki jih je ona priložila predlogu za vrnitev v prejšnje stanje in ki dokazujejo, da je prišlo do napačne odpreme pošiljke, in to povsem po pomoti, ob pravilni ugotovitvi dejanskega stanja, sklepati, da so njeni razlogi za zamudo opravičljivi ter njenemu predlogu za vrnitev v prejšnje stanje ugoditi. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da ugodi njenemu predlogu za vrnitev v prejšnje stanje, podrejeno pa, da izpodbijani sklep razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje, z navodili, da mora to sodišče, če dvomi v navedbe tožeče stranke, pred ponovnim odločanjem zaslišati še s strani tožeče stranke predlagane priče. Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Odločitev sodišča prve stopnje je pravilna in zakonita.

Pritožbeno sodišče meni, da prvostopno sodišče utemeljeno ni ugodilo predlogu tožeče stranke za vrnitev v prejšnje stanje, saj tožeča stranka, v skladu z 22. členom ZUS, ni izkazala in dokazala, da je zaradi upravičenega vzroka zamudila zakoniti rok za opravo dejanja v postopku (da bi v roku 15 dni sporočila, ali vztraja pri tožbi oziroma ali tožbo razširja na novi upravni akt z dne 11.2.2000).

Pri tem je sodišče prve stopnje pravilno utemeljilo izpodbijani sklep in se pravilno sklicevalo na določbe 22. člena ZUS, 95. člena ZPP in 11. člena Zakona o odvetništvu. Zato tudi pritožbeno sodišče meni, da v obravnavanem primeru pri zamudi roka, povzročenega zaradi pomotne pošiljatve vloge pooblaščencev kot odgovora na poziv sodišča prve stopnje v P. na vodstvo družbe D. & T., ne gre za nezakrivljeno ravnanje. Tudi po mnenju pritožbenega sodišča napaka v poslovanju odvetniške pisarne ni opravičen razlog za dovolitev vrnitve v prejšnje stanje in zato sodišče prve stopnje utemeljeno ni ugodilo temu predlogu, skladno z navedenimi določbami 22. člena ZUS, 95. člena ZPP in 11. člena Zakona o odvetništvu.

Glede na to, da niso podani razlogi, zaradi katerih se sklep lahko izpodbija in ne razlogi, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo na podlagi 73. člena ZUS, v zvezi z 68. členom ZUS, kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.