Jedro

Formalistično stališče sodišča druge stopnje v zvezi s tem, da se aneks št. 1 nanaša na pogodbo o zaposlitvi 4169/01 (ki dne 27.12.2001 sploh ni bila sklenjena) in ne na pogodbo o zaposlitvi št. 4169/02 (ki je bila sklenjena 27.12.2001 in realizirana), nasprotuje stališču Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, po katerem za veljavnost pogodbe o izobraževanju ni potrebna niti pisna oblika; tudi v primeru, kadar se za veljavnost neke pogodbe zahteva pisna oblika, ni mogoče odrekati taki pogodbi veljavnosti zaradi pomanjkanja oblike, če je pogodba izvršena.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se dopusti revizija.

Toženec je dolžan povrniti tožeči stranki stroške pritožbe v znesku 210 EUR, v petnajstih dneh, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dneva po poteku tega roka do plačila.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sodbo, opr. št. Pd 296/2005-10 z dne 12.4.2006, naložilo tožencu, da plača tožeči stranki 2.212,60 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1.3.2005 dalje, v roku 15 dni. S sklepom je zaradi umika tožbe za znesek 985,10 EUR postopek v tem delu ustavilo. Tožencu je naložilo tudi, da tožeči stranki povrne stroške postopka. Ugotovilo je, da je bil toženec najprej v delovnem razmerju pri tožeči stranki za določen čas, od 1.1.2003 dalje pa za nedoločen čas (po pogodbi št. 4169/03 z dne 27.12.2002). Toženec je dne 30.11.2004 podal pisno odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki mu je prenehala dne 28.2.2005. V času veljavnosti pogodbe o zaposlitvi z dne 27.12.2001 za določen čas (od 1.1.2002 do 31.12.2002) sta stranki sklenili aneks št. 1 k pogodbi o zaposlitvi št. 4169/01 z dne 27.12.2001. S tem aneksom se je tožeča stranka zavezala povrniti tožencu šolnino in vpisnino za šolska leta 2002/03, 2003/04 in 2005/06, toženec pa, da bo stroške, ki mu bodo po aneksu izplačani, povrnil, če mu bo prenehalo delovno razmerje na podlagi njegove izjave v dveh letih od dneva plačila teh stroškov oziroma, če v roku, določenim s statutom šole, ne bo zaključil šolanja. Sodišče je zaključilo, da navedenega aneksa ni mogoče razlagati tako, da bi s prenehanjem pogodbe, na podlagi katere je bil sklenjen, prenehal veljati, zlasti, ker je tudi direktor tožene stranke izpovedal, da je tožeča stranka ob sklenitvi aneksa računala na to, da bo toženec ostal pri njej v delovnem razmerju tudi kasneje. Kljub temu, da je toženec izpovedal o svoji negotovosti glede trajanja delovnega razmerja v času podpisa pogodbe, je v nadaljevanju sprejel izpolnitev tožeče stranke po aneksu, zaradi česar ta aneks ni prenehal veljati s prenehanjem pogodbe z dne 27.12.2001. Sodišče druge stopnje je ugodilo pritožbi toženca in izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje ter sklep o stroških postopka spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek za plačilo 2.212,60 EUR s pripadki zavrnilo, tožeči stranki pa je naložilo, da tožencu povrne stroške postopka pred sodiščem prve in druge stopnje. Strinjalo se je s stališčem pritožbe, da aneks št. 1 (z dne 16.9.2002) ni bil sklenjen k pogodbi o zaposlitvi št. 4169/02 (ki je bila sklenjena 27.12.2001, za čas od 1.1.2002 do 31.12.2002), temveč k pogodbi o zaposlitvi št. 4169/01. Ta pogodba pa je bila sklenjena za določen čas od 1.7.2001 do 31.12.2002, kar pomeni, da v času podpisa aneksa št. 1 ni več veljala. Pogodba o zaposlitvi št. 4169/01 z dne 27.12.2001 ne obstaja, saj je bila tega dne sklenjena le pogodba št. 4169/02. Ker pogodba št. 4169/01 v času podpisa aneksa št. 1 ni več veljala, je bil tudi k tej pogodbi sklenjen aneks brez pravnega učinka in ne more predstavljati podlage za povrnitev stroškov šolanja. Višje sodišče je glede na to, da gre za odločitev o zahtevku, ki ne presega revizijskega minimuma po drugem odstavku 367. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Uradni list Republike Slovenije, št. 26/99 in nadalj.), v skladu z 32. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Uradni list Republike Slovenije, št. 2/2004) odločalo tudi o dopustitvi revizije. Sklenilo je, da revizije ne dopusti, saj razlogi za to niso podani.

Zoper sklep o nedopuščeni reviziji se pritožuje tožeča stranka. Navaja, da se je sodišče druge stopnje oprlo na povsem formalistično razlago aneksa št. 1 k pogodbi o zaposlitvi strank, saj je ta aneks potrebno presojati po vsebini, zlasti pa mu ni mogoče odrekati veljavnosti, ker je bil dogovor po tem aneksu izvršen. Opozarja na stališče Vrhovnega sodišča Republike Slovenije v sodbah, opr. št. VIII Ips 66/99 in II Ips 367/2003. Odločba sodišča druge stopnje v tej zadevi očitno odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča v citiranih zadevah. Dodatno navaja, da bi bilo od odločitve Vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pomembnem pravnem vprašanju - ali je nek dogovor oziroma pogodbo dveh strank potrebno presojati po njenem nazivu ali po vsebini. Nedvomno je bilo ob sklepanju aneksa pogodbenikoma jasno, da se ta ne nanaša na pogodbo št. 4169/01 z dne 27.12.2001, temveč na istega dne sklenjeno pogodbo št. 4169/02. Uveljavlja pritožbene stroške z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Pritožba je utemeljena.

ZDSS-1 v 1. do 4. točki 31. člena določa, kdaj je revizija dovoljena, v 5. točki istega člena pa omogoča revizijo, če jo dopusti sodišče. Razlogi za dopustitev revizije so navedeni v prvem odstavku 32. člena ZDSS-1, in sicer če je od odločitve Vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pomembnem pravnem vprašanju (1. alineja), ali če odločba sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praski sodišč druge stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo (2. alineja). Po določbi tretjega odstavka 32. člena ZDSS-1 je zoper sklep, s katerim sodišče druge stopnje ne dopusti revizije, dopustna pritožba le iz razloga po 2. alineji prvega odstavka tega člena. V tem postopku se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja pravdni postopek, o pritožbi zoper sklep sodišča prve stopnje.

Glede na navedeno ni mogoče upoštevati pritožbenih navedb v zvezi s tem, da je od odločitve Vrhovnega sodišča v tem sporu mogoče pričakovati odločitev o pomembnem pravnem vprašanju. Pritožbeni razlog po 32. členu ZDSS-1 je torej omejen na primere odstopanj od sodne prakse ali neenotne sodne prakse, torej na primere, ki bi lahko predstavljali tudi poseg v ustavno pravico do enakega sodnega varstva (22. člen Ustave Republike Slovenije).

Vrhovno sodišče je že v večjem številu odločb ugotovilo, da mora pritožnik navesti oziroma se sklicevati na konkretne odločbe Vrhovnega sodišča ali sodišč druge stopnje, s katerimi dokazuje svoje trditve o odstopu od sodne prakse oziroma o neenotni sodni praksi. Preizkus zakonitosti sklepa o nedopuščeni reviziji je omejen na te odločbe.

Tožena stranka navaja, da odločba Višjega delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča Republike Slovenije in pri tem upravičeno opozarja zlasti na sodbo, opr. št. VIII Ips 66/99 z dne 4.6.1999. Sodišče druge stopnje je izključilo veljavnost aneksa št. 1 k pogodbi o zaposlitvi strank št. 4169/01 z dne 27.12.2001, v katerem sta se stranki dogovorili za medsebojne obveznosti v zvezi z izobraževanjem toženca, zgolj zaradi tega, ker se aneks št. 1 sklicuje na pogodbo o zaposlitvi št. 4169/01, ki je bila dejansko sklenjena dne 29.6.2001 in je v času podpisa aneksa že prenehala veljati, povsem pa je zanemarilo dejstvo, da je v času podpisa aneksa veljala med strankama pogodba o zaposlitvi št. 4169/2, ki sta jo podpisali dne 27.12.2001 (torej istega dne kot pogodba, na katero se sklicuje aneks, pri čemer se številki pogodb le minimalno razlikujeta). Spregledalo je tudi dejstvo, da sta stranki aneks št. 1 realizirali, saj je tožeča stranka na podlagi dogovora s tem aneksom tožencu povrnila zneske šolnine in vpisnine, toženec pa je te zneske sprejel. Povsem formalistično stališče sodišča druge stopnje v zvezi s tem, da se aneks št. 1 nanaša na pogodbo o zaposlitvi 4169/01 (ki dne 27.12.2001 sploh ni bila sklenjena) in ne na pogodbo o zaposlitvi št. 4169/02 (ki je bila sklenjena 27.12.2001 in realizirana), nasprotuje stališču Vrhovnega sodišča v citirani sodbi, po katerem za veljavnost pogodbe o izobraževanju ni potrebna niti pisna oblika; tudi v primeru, kadar se za veljavnost neke pogodbe zahteva pisna oblika, ni mogoče odrekati taki pogodbi veljavnosti zaradi pomanjkanja oblike, če je pogodba izvršena. Izraženo stališče še toliko bolj nasprotuje formalističnemu obravnavanju sicer pisno sklenjenega in izvršenega aneksa k pogodbi, ki le delno netočno navaja številko prejšnje pogodbe, na katero se sklicuje.

Glede na navedeno odstopanje od sodne prakse Vrhovnega sodišča je to sodišče ob smiselni uporabi določb zakona, ki urejajo pravdni postopek (tretji odstavek 32. člena ZDSS-1), v skladu s 3. točko 365. člena ZPP pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da je dopustilo revizijo. V takšnem primeru začne teči rok za vložitev revizije od vročitve tega sklepa stranki (četrti odstavek 32. člena ZDSS-1).

Ker je tožeča stranka s pritožbo uspela, je glede na določbo tretjega odstavka 32. člena ZDSS-1, ob smiselni uporabi drugega odstavka 165. člena ZPP v povezavi s prvim odstavkom 154. člena ZPP, upravičena tudi do povrnitve pritožbenih stroškov. Ti so bili odmerjeni v skladu z Odvetniško tarifo (Uradni list Republike Slovenije, št. 67/2003 in nadalj.) - po 4. točki v zvezi s 1c točko tarifne številke 15. Rok za povrnitev stroškov znaša 15 dni, prvega dne po poteku tega roka pa pričnejo teči tudi zakonske zamudne obresti (načelno pravno mnenje obče seje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 13.12.2006).