Jedro

Po 2. odstavku 245. člena ZUP/86 mora organ druge stopnje v obrazložitvi odločbe presoditi vse pritožbene navedbe. To pomeni, da mora v okviru pritožbenih navedb presoditi zakonitost in pravilnost izpodbijane odločbe in v obrazložitvi jasno navesti, katere pritožbene navedbe šteje za utemeljene in katere ne. Ker je to dejstvo pomembno za odločitev, je z opustitvijo ravnanja po 2. odstavku 245. člena ZUP/86 podana bistvena kršitev določb postopka.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije, Oddelka v Celju, št. U 462/97-15 z dne 11.5.1999.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 2. točke 1. odstavka 60. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS) ugodilo tožbi tožeče stranke in odpravilo odločbo tožene stranke z dne 28.2.1997, in ji zadevo vrnilo v ponovno odločanje. Z navedeno odločbo je tožena stranka zavrnila pritožbo tožeče stranke zoper odločbo Tajnika Občine V. z dne 20.1.1997, da se za gospodarsko javno službo urejanja pokopališča, izvajanja pokopališke dejavnosti za pokopališče V. in izvajanja pogrebne dejavnosti za območje V. podeli koncesija pogrebni službi "R.", J.P. s.p., C. (v nadaljevanju izbrana koncesionarka).

V obrazložitvi izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje navaja, da je tožena stranka bistveno kršila določbe postopka, ker ni ravnala po 2. odstavku 245. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP/86). Pritožbe tožeče stranke ni presojala glede na pravno pomembna dejstva, niti ni odgovorila na vse pritožbene navedbe. V obravnavani zadevi gre za podelitev koncesije v smislu Zakona o gospodarskih javnih službah (ZGJS) in sicer po Odloku o načinu in pogojih izvajanja gospodarske javne službe urejanja pokopališč, pokopališke in pogrebne dejavnosti v Občini V. in koncesijskem aktu (v nadaljevanju odlok), ki je objavljen v Uradnem listu RS, št. 62/96. Na podlagi 21. člena odloka je v isti številki Uradnega lista RS objavljen javni razpis za podelitev koncesije za gospodarsko javno službo urejanja pokopališča, izvajanja pokopališke dejavnosti za pokopališče V. in izvajanja pogrebne dejavnosti za območje V. Razpisana koncesija se nanaša na dejavnost, ki sodi po Uredbi o uvedbi standardne klasifikacije dejavnosti (Uradni list RS, št. 34/94, 33/95, 15/96, 89/98, v nadaljevanju standardna klasifikacija dejavnosti) v dejavnost pogrebnih storitev pod šifro 93.040. V 5. točki navedenega javnega razpisa je določeno, da morajo biti ponudniki registrirani za izvajanje razpisane dejavnosti in imeti potrebna soglasja in dovoljenja pristojnih organov (1.alinea), predložiti pa morajo tudi dokazila oziroma reference, da imajo potrebna znanja in izkušnje (6. alinea). Po podatkih upravnih spisov izbrana koncesionarka vlogi ni predložila dokazil o izpolnjevanju pogojev iz 1. in 6. alinee 5. točke navednega javnega razpisa, niti referenc o znanju in izkušnjah. Vlogi je priložila le odločbo Upravne enote C. z dne 1.10.1996, da je dne 1.10.1996 izpolnila pogoje za: urejanje dokumentacije v zvezi s pogrebi, prevoz pokojnikov s posebnim vozilom, urejanje grobov, dostavo cvetličnih aranžmajev s posebnim vozilom in trgovino po pošti in katalogu pogrebne in pokopališke opreme, kar ni dejavnost v smislu 93.040 standardne klasifikacije dejavnosti. Utemeljena je tudi tožbena navedba, da firma izbrane koncesionarke, navedena v prvostopni odločbi, ni enaka firmi, ki je bila na dan podelitve koncesije vpisana v register podjetnikov.

Tožena stranka uveljavlja v pritožbi pritožbena razloga zmotne uporabe materialnega prava in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Navaja, da je izbrana koncesionarka že pred podelitvijo koncesije (dne 1.8.1996) vložila vlogo za izdajo odločbe o izpolnjevanju kadrovskih, tehničnih in drugih pogojev za opravljanje razpisane dejavnosti v smislu standardne klasifikacije dejavnosti, pristojni organ pa o njeni vlogi ni odločil, ker je štel, da je pogoj za njeno izdajo odločba o podelitvi koncesije. Smisel ureditve odloka tudi je, da ponudnik samo izkaže resen namen za kakovostno opravljanje razpisane dejavnosti.

Na pritožbo tožeča stranka ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje zaradi ugotovljenih bistvenih kršitev pravil postopka utemeljeno ugodilo tožbi tožeče stranke. Iz obrazložitve odločbe tožene stranke izhaja, da ta z ničemer ni odgovorila na pritožbene trditve, da izbrana koncesionarka ne izpolnjuje pogoje za podelitev koncesije. Omejila se je zgolj na potrditev dejstva, da je registrirana za razpisano dejavnost, pri čemer ni pojasnila, zakaj šteje to dejstvo, ki je pomembno za odločitev, za dokazano. S tem je tožena stranka, tudi po presoji pritožbenega sodišča, ravnala v nasprotju z določbo 2. odstavka 245. člena ZUP/86, kar je vplivalo na odločitev. Po navedeni določbi ZUP/86 mora organ druge stopnje v obrazložitvi odločbe presoditi vse pritožbene navedbe. To pomeni, da mora v okviru pritožbenih navedb presoditi zakonitost in pravilnost izpodbijane odločbe in v obrazložitvi jasno navesti, katere pritožbene navedbe šteje za utemeljene in katere ne.

Pritožbeni ugovori so neutemeljeni. Sodišče prve stopnje pravilno povzema ureditev odloka in navedenega javnega razpisa, ko navaja, da je predmet koncesije dejavnost pogrebnih storitev pod šifro 93.040 standardne klasifikacije dejavnosti in da sodi med pogoje za njeno podelitev tudi registracija in ustrezna soglasja in dovoljenja pristojnih organov za njeno opravljanje. Ker je ta pogoj jasno določen v 1. in 5. alinei 10. člena odloka in v enakem besedilu v 1. in 6. alinei 5. točke navedenega javnega razpisa, ne drži pritožbena navedba, da naj bi v obravnavanem primeru za podelitev koncesije zadostoval le izkazan resen namen kakovostno opravljati razpisano dejavnost. Da je izbrana koncesionarka že pred objavo navedenega javnega razpisa vložila vlogo za izdajo odločbe o izpolnjevanju pogojev za opravljanje dejavnosti pogrebnih storitev pod šifro 93.040 standardne klasifikacije dejavnosti in razlogi, zaradi katerih organ prve stopnje o njeni vlogi ni odločil, pa so okoliščine, ki ne morejo vplivati na presojo v obravnavanem primeru, ko je sporno le, ali je tožena stranka pravilno presojala pritožbo tožeče stranke zoper prvostopno odločbo.

K stališčem za ponovno odločanje tožene stranke pa pritožbeno sodišče še dodaja, da bo morala tožena stranka v ponoven postopek kot stranko vključiti tudi izbrano koncesionarko.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče zavnilo pritožbo kot utemeljeno na podlagi 73. člena ZUS in potrdilo izpodbijano sodbo.