Jedro

Predlog tožeče stranke z določitvijo “novega (drugega) izvedenca krovske (gradbene) stroke”, oziroma z novim (dodatnim) zaslišanjem (že določenega) izvedenca gradbene stroke, ni njen nov dokazni predlog, temveč je (le) njen predlog za nadaljnje izvajanje dokaza, ki je bil že (v pretežnem delu oziroma delno) izveden. Če stranka glede iste dokazne teme predlaga dodatno zaslišanje izvedenca ali novega izvedenca, potem to ni dokazni predlog (dokazni predlog identificirata dokazna tema in dokazno sredstvo - če je oboje isto, ne more iti za nov dokazni predlog).Obravnavana zadeva pa je prav tak primer.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sodbo I Pg 1018/2013 z dne 9. 2. 2016 izreklo, da se zavrne (tožbeni) zahtevek tožeče stranke, ki (se) glasi: “1. Toženi stranki sta dolžni tožeči stranki nerazdelno plačati znesek 112.553,30 € z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 1. 1. 2011 do plačila, in sicer v roku 15 dni, pod izvršbo in podredni zahtevek: 1. Pogodba za izgradnjo sončne fotonapetostne elektrarne z dne 20. 7. 2010 se razveže. 2. Toženi stranki sta dolžni tožeči stranki nerazdelno plačati znesek 98.441,35 € z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne vložitve tožbe do plačila, in sicer v roku 15 dni, pod izvršbo.” (I. točka izreka) ter da mora tožeča stranka povrniti toženi(ma) stranki(ama) pravdne stroške v znesku 3.531,97 € v roku 15 dni od prejema te sodne odločbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči prvi dan po izteku roka za prostovoljno izpolnitev, pod izvršbo (II. točka izreka).

2. Tožeča stranka s 30. 3. 2016 pravočasno vloženo pritožbo (s prilogami A 20-22) izpodbija sodbo prve stopnje v celoti iz vseh (3) pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo prve stopnje spremeni tako, da njenemu tožbenemu zahtevku v celoti ugodi, toženima strankama pa poleg do sedaj priglašenih pravdnih stroškov naloži v plačilo še pravdne stroške pritožbenega postopka, oziroma podredno, da zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje “… z navodilom postavitve novega neodvisnega izvedenca, ki bo svoj izvid in mnenje opravil po potrebi s prerezom strehe.”

3. Tožeča stranka je priglasila v stroškovniku specificirane stroške pritožbe.

4. Toženi stranki v 19. 5. 2016 pravočasno vloženem odgovoru na pritožbo prerekata pritožbene navedbe tožeče stranke in predlagata pritožbenemu sodišču, da pritožbo tožeče stranke zavrne kot neutemeljeno ter potrdi izpodbijano sodbo prve stopnje, tožeči stranki pa naloži v plačilo pravdne stroške, v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

5. Toženi stranki sta priglasili v stroškovniku specificirane stroške odgovora na pritožbo.

6. Pritožba je utemeljena.

7. Ker je sodišče prve stopnje z izpodbijano zavrnitvijo tožbenega zahtevka tožeče stranke zmotno uporabilo materialno pravo (tudi na pravilno uporabo materialnega prava pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP)), zaradi zmotne uporabe materialnega prava pa je dejansko stanje nepopolno ugotovilo, se pritožbeno sodišče s preostalimi uveljavljenimi pritožbenimi razlogi (bistveni kršitvi določb pravdnega postopka iz prvega odstavka in 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ter zmotna ugotovitev dejanskega stanja (1. in 2. točka prvega odstavka 338. člena ZPP)) ni (posebej) ukvarjalo, oziroma se do njih ni opredeljevalo.

8. Pritožbeno sodišče najprej pojasnjuje, da predlog tožeče stranke z določitvijo “novega (drugega) izvedenca krovske (gradbene) stroke”, oziroma z novim (dodatnim) zaslišanjem (že določenega) izvedenca gradbene stroke, ni njen nov dokazni predlog, temveč je (le) njen predlog za nadaljnje izvajanje dokaza, ki je bil že (v pretežnem delu oziroma delno) izveden. Če stranka glede iste dokazne teme predlaga dodatno zaslišanje izvedenca ali novega izvedenca, potem to ni dokazni predlog (dokazni predlog identificirata dokazna tema in dokazno sredstvo - če je oboje isto, ne more iti za nov dokazni predlog).(1) Obravnavana zadeva pa je prav tak primer.

9. Sodišče prve stopnje je zavrnitev “dokaznega predloga tožeče stranke za postavitev novega izvedenca in dopolnitev podanega izvedenskega mnenja” kot neutemeljenega (med drugim) obrazložilo takole: “Sodišče je zavrnilo dokazni predlog tožeče stranke za pritegnitev novega izvedenca krovske stroke, ki bi podal mnenje s ponovnim ogledom in po potrebi s prerezom strehe, saj je takšen predlog neutemeljen. Izvedenec si je namreč streho ogledal in na zaslišanju povedal, da lahko z gotovostjo potrdi, da je streha trda, pohodna in kot takšna je primerna za izgradnjo sončne elektrarne po pogodbi z junija 2010 (priloga A 4). Navedeno je izvedenec ugotovil na podlagi ponudbe št. ... z dne 9. 9. 2010, ki jo je izdelala družba K. (priloga A 13). Ta družba je izdelala toplotno izolacijo na strehi P. d. o. o. Navedena družba je namreč streho na banki izdelala in pokrila s SIKA kritino ter izdelala vsa kleparska dela: obrobe, izpuste in odtoke. Kot izvajalec strehe je nedvomno vedela kateri materiali so v streho vgrajeni, zato je izvedenec tudi po oceni sodišča navedeni ponudbi upravičeno in utemeljeno sledil. Kot je izpovedal izvedenec, bi se s prerezom strehe lahko ugotovilo dejansko stanje plošč toplotne izolacije, vendar po oceni izvedenca in temu sodišče sledi, rok trajanja vgrajenih plošč ne more biti samo 10 let, temveč je zagotovo daljši. Ker je izvedenec izrecno in jasno povedal, da je streha na objektu v M. primerna za izgradnjo sončne elektrarne po pogodbi v prilogi A 4, saj gre za trdo pohodno streho, sodišče ocenjuje, da imenovanje novega oziroma drugega izvedenca ni potrebno. Tudi s prerezom strehe do drugačnih ugotovitev, po oceni sodišča, ne bi prišli. Zato je navedeni dokazni predlog tožeče stranke zavrnilo.” (7. točka obrazložitve izpodbijane sodbe).

10. Tožeča stranka pa v pritožbi utemeljeno navaja: “V okviru ugotavljanja dejanskega stanja se je kot ključno pokazalo vprašanje, ali je streha na objektu družbe P. d. d., na naslovu T., na kateri bi tožena stranka v skladu s pogodbo morala zgraditi sončno elektrarno za tožečo stranko, primerna za izgradnjo sončne elektrarne. … Sodišče je za razrešitev vprašanja, kakšno je stanje strehe na objektu tožeče stranke oz. družbe P. d. d. ter ali je le-ta primerna za postavitev sončne elektrarne, pritegnilo izvedenca F. K., ki pa je svoje mnenje izdelal … s pomanjkljivostmi, ki niso bile odpravljene tudi ob zaslišanju izvedenca na naroku dne 27. 1. 2016, medtem ko sodišče predlogu tožeče stranke po postavitvi novega izvedenca ni sledilo. … mnenje izvedenca … ne ugotavlja dejanskega stanja, pri čemer velja poudariti, da za ugotovitev splošnih karakteristik določenega tipa izolacije, ki so dostopne že na spletu, angažiranje izvedenca sploh ne bi bilo potrebno. … Zakoniti zastopnik družbe K., ki je bil izvajalec strehe v predmetni zadevi in ni podal soglasja za postavitev sončne elektrarne, v predmetnem gospodarskem sporu ni želel pričati in je zatrjeval, da se zadeve ne spomni, v posledici česar je tožeča stranka umaknila dokazni predlog z njegovim zaslišanjem. Zato je po mnenju tožeče stranke še toliko bolj pomembno, da izvedenec ugotovi dejansko stanje strehe, ugotovi kakšna je toplotna izolacija ter kakšna je njena izvedba. Sodišče pa v nasprotju s tem celo zaključuje, da ni bilo potrebe, da bi izvedenec sam ugotavljal, kakšna je izolacija strehe, saj je lahko sklepal o primernosti izolacijske podlage na podlagi ponudbe št. ... izvajalca strehe K., saj je izvajalec strehe nedvomno vedel, kateri materiali so v streho vgrajeni. … V odgovoru na pripombe z dne 18. 1. 2016 izvedenec navaja karakteristike trdega tervola, ki jih je našel in povzel v gradbenem portalu PEG-ONLINE. Navajanje splošnih karakteristik trdega tervola ne more biti ustrezen izvid in mnenje o stanju konkretne izolacije na objektu T. … Sodno postavljeni izvedenec je svoje ugotovitve o tipu toplotne izolacije oprl zgolj in izključno na ponudbo družbe K. d. o. o. št. ..., ki pa sama po sebi ne more biti dokaz, da je izolacija na strehi primerna, saj je pri presoji ustreznosti izolacije in strehe potrebno upoštevati tudi izvedbo izolacije in strehe, napake na strehi in splošno stanje strehe, ne pa zgolj splošnih karakteristik določenega izolacijskega materiala. Tožeča stranka je zato predlagala, da že postavljeni izvedenec K. svoje mnenje dopolni tako, da se naredi prerez kritine in ogled same izolacije, kar je očitno nujno, da se sploh lahko izdela strokovno utemeljeno mnenje o vgrajeni toplotni izolaciji, stanju konkretne strehe ter posledično primernosti strehe za postavitev sončne elektrarne. Tudi izvedenec K. sam je bil mnenja, da se lahko stanje izolacije ustrezno ugotovi samo s prerezom strehe, navedeno potrjujejo e-maili, ki jih je izvedenec pošiljal pooblaščencu tožeče stranke (e-mail z dne 13. 12. 2015 in dne 7. 1. 2016) ter njegovim mnenjem, ki ga je podal v odgovoru na pripombe pravdnih strank z dne 18. 1. 2016, ter na naroku dne 27. 1. 2016. Kljub temu je sodišče predlog za dopolnitev izvedenskega mnenja (neutemeljeno) zavrnilo. … Ključno vprašanje, ali je izolacija kritine objekta T. primerna za postavitev sončne elektrarne, je tako ostalo neugotovljeno. Sama ugotovitev izvedenca, da je trdi tervol nasplošno ustrezna izolacija za postavitev sončne elektrarne na S. streho, še ne more pripeljati do zaključka, da je tudi konkretna streha primerna za postavitev sončne elektrarne. Za popolno ugotovitev dejanskega stanja bi izvedenec moral narediti tudi prerez strehe in ugotoviti dejansko stanje vgrajene izolacije. Glede na zavrnjen dokazni predlog po dopolnitvi izvedenskega mnenja in po imenovanju novega izvedenca, je bilo dejansko stanje nepravilno ugotovljeno … . Najprej izvedenec tudi ni sam izračunal oz. vsaj preveril podatkov tožene stranke, koliko bi znašala obremenitev strehe pri postavitvi sončne elektrarne. Podatek, da znaša obremenitev 25 kg/m2, je izvedenec povzel po navedbah predstavnika tožene stranke, ki ga je le-ta podal na ogledu dne 7. 7. 2015 … . Iz izvida in mnenja ne sledi, da bi izvedenec obremenitev kakorkoli preverjal tudi sam. Prav tako je izvedenec podal mnenje, da se brez zmanjšanja funkcionalnosti lahko vgradi na streho sončna elektrarna z uporabo PVC korit, ne pa tudi s prebojem strehe … podatek o obremenitvi strehe, ki ga je navajala tožena stranka, pa se je nanašal na sončno elektrarno s preboji … tako izvedenec tudi na vprašanje, koliko bi znašala obremenitev strehe s postavitvijo elektrarne s PVC koriti, ni ustrezno odgovoril. … Iz zgoraj obrazloženih razlogov je tožeča stranka tudi zahtevala postavitev novega izvedenca. Iz zapisnika naroka z dne 27. 1. 2016 izhaja, da je sodišče z zaslišanjem izvedenca na zapisnik želelo pridobiti zgolj njegovo izjavo o tem, da lahko z gotovostjo trdi, da streha ni mehka in nepohodna. Izvedenec za svoje mnenje ni ponudil ustreznih strokovnih pojasnil, sklepanje o tem, kakšna je vgrajena izolacija na podlagi ponudbe družbe K., sklepanje o stanju konkretne izolacije na podlagi splošnih karakteristik določenega tipa izolacije ter upoštevanje izračunov obremenitve strehe, ki jih je posredovala tožena stranka, ki je zainteresirana za izid pravde, brez da bi te trditve in navedbe preveril izvedenec sam, pa ne more ustrezati standardu skrbnosti strokovnjaka, ki se od sodno zapriseženega izvedenca pričakuje. Prav tako se ob prebiranju izvedeniškega mnenja izvedenca K. postavlja vprašanje, kako lahko izvedenec - ob tem, da pove, da bi se lahko primernost izolacijskih plošč ugotovila samo ob prerezu in pregledu na inštitutu - po drugi strani z gotovostjo trdi, da je s streho vse v redu. Po mnenju tožeče stranke bi sodišče moralo postopati v skladu z določbo 3. odstavka 254. člena ZPP … .” (četrti do peti odstavek na drugi strani in nadaljevanje ter šesti do deseti odstavek na tretji strani in nadaljevanje na četrti strani (obrazložitve) pritožbe).

11. Tožeča stranka je namreč v postopku na prvi stopnji predlagala: “Upoštevajoč vse navedeno in ker izvedenec za svojo ugotovitev o vrsti izolacije (domnevno ustrezen trdi tervol) ni uporabil gradbene dokumentacije ali ogleda izolacije s prerezom kritine, tožeča stranka iz previdnosti predlaga, da izvedencu K. F. odredi dopolnitev izvedeniškega mnenja, tako da slednji opravi nov ogled strehe, na katerega bo pristopil tudi krovec B. S. s. p. ter predstavnik družbe K. d. o. o., ki sta pripravljenost ogleda ob prisotnosti izvedenca že potrdila. Ob priliki tega ogleda bo krovec pregledal streho in bo mogoče opraviti vpogled v prerez strehe in kritine, izvedenec F. K. pa naj po opravljenem ogledu svoje izvedeniško mnenje dopolni v delu, ki se nanaša na izvid o tem, katera vrsta izolacije je uporabljena (mehki ali trdi tervol), kakšni so razlogi za to, da je streha na objektu dejansko mehka in ali je glede na ugotovljeno dejansko stanje strehe slednja primerna za postavitev sončne elektrarne.” (10. 9. 2015 vložena 3. pripravljalna vloga, IX. točka, četrti odstavek); “Glede na navedeno je tožeča stranka mnenja, da je za popolno razjasnitev vprašanja, ali je obstoječa izolacija/streha primerna za postavitev sončne elektrarne, potrebno narediti ponoven ogled strehe s prerezom kritine in ogledom same izolacije. Tožeča stranka je mnenja, da strokovno utemeljenega mnenja izvedenec brez samega prereza strehe sploh ne more podati. Zaradi same tehnične izvedbe prereza kritine je tožeča stranka predlagala, da je pri ogledu navzoč krovec B. S. s. p. Navzočnost predstavnika družbe K. d. o. o. pa je predlagala iz razloga, ker je bila družba dobavitelj izolacijskega materiala, vgrajenega v streho ter bo iz tega razloga lahko nudila izvedencu strokovno podporo pri ugotavljanju lastnosti izolacije. Noben izmed predlaganih udeležencev na noben način ni zainteresiran za izid predmetnega postopka, nenazadnje pa predmetni postopek tudi ni tajen in se ga lahko udeleži praktično kdorkoli.” (22. 10. 2015 vložena 4. pripravljalna vloga, IX. točka, četrti odstavek); ter “Tožeča stranka vztraja, da konkretna streha očitno ni bila primerna za postavitev sončne elektrarne, zaradi česar predlaga pritegnitev novega izvedenca krovske stroke, ki bo svojo oceno podal z ogledom in po potrebi tudi s prerezom strehe, ne pa zgolj na podlagi ponudbe, ki jo je izdelala družba K. Podredno pa tožeča stranka predlaga, da že postavljeni izvedenec dopolni na način, kot je bilo to predlagano v tretji pripravljalni vlogi.” (zapisnik o naroku za glavno obravnavo z dne 27. 1. 2016, četrta stran).

12. Toženi stranki sta sicer cit. predlogu tožeče stranke za nadaljnje izvajanje dokaza z izvedencem gradbene stroke nasprotovali: “Toženi stranki nasprotujeta predlogu z novim ogledom in ugovarjata prekluzijo dokaznega predloga, da se ogleda udeležita krovec B. S. s. p. in predstavnik družbe K. d. o. o. Slednja nista bila predlagana kot priči do prvega naroka. Zapriseženi sodni izvedenec je bil predlagan, da odgovori na tehnična vprašanja, glede katerih sodišče nima posebnih znanj. Strokovni izvedenec je po ogledu objekta pripravil strokovno utemeljeno in prepričljivo mnenje. Zato ni nobenih razlogov, zakaj bi mnenji izvedenca z večletnimi izkušnjami in strokovno izobrazbo sedaj izpodbijali z dodatnimi mnenji krovcev. V kolikor bi tožeča stranka smatrala, da je pri ogledu potrebna udeležba navedenih krovcev, bi morala pravočasno predlagati njihovo zaslišanje in udeležbo. Zato toženi stranki predlogu nasprotujeta in ugovarjata prekluzijo.” (6. 10. 2015 vložena 2. pripravljalna vloga, 6. točka, četrti in peti odstavek); “Tožeča stranka v 4. pripravljalni vlogi, podobno kot v pripombah zoper izvedensko mnenje, vztraja pri pridobivanju dodatnih mnenj krovcev. Toženi stranki takšnim dokaznim izvajanjem nasprotujeta, in sicer ne le kot prepoznimi, temveč tudi neutemeljenimi, kot je že navedeno v 6. točki druge pripravljalne vloge. … Tožena stranka nasprotuje navedbi tožeče stranke, da bi izvedenec moral narediti prerez kritine strehe, da bi ugotovil vrsto izolacije, še posebej iz razloga, ker se očitno tudi tožeča stranka strinja, da je izolacija trdi Tervol. Prerez kritine strehe ni potreben, smotrn ali ekonomičen, saj je tožeča stranka seznanjena s tem, kakšno streho je naročila in razpolaga z ustrezno dokumentacijo. In ravno iz dokumentacije tožeče stranke so se pravdne stranke poenotile glede vrste Tervola pod strešno kritino. Glede na vse navedeno, toženi stranki nasprotujeta dokaznemu predlogu in četrti pripravljalni vlogi tožeče stranke.” (26. 11. 2015 vložena 3. pripravljalna vloga, 7. točka, prvi, tretji in četrti odstavek); ter “Pooblaščenka tožene stranke navaja: Prereka navedbe tožeče stranke in se sklicuje na svoje dosedanje navedbe. Poudari, da je predlog tožeče stranke za postavitev novega izvedenca neutemeljen, izvedeniško mnenje je pripravljeno na podlagi listin v spisu in kot takšno ustreza strokovnim zahtevam za to področje.” (zapisnik o naroku za glavno obravnavo z dne 27. 1. 2016, četrta stran).

13. Pritožbeno sodišče ocenjuje, da sta ugovor toženih strank o “… prekluziji dokaznega predloga, da se ogleda udeležita krovec B. S. s. p. in predstavnik družbe K. d. o. o. Slednja nista bila predlagana kot priči do prvega naroka.” in njuno mnenje, da “V kolikor bi tožeča stranka smatrala, da je pri ogledu potrebna udeležba navedenih krovcev, bi morala pravočasno predlagati njihovo zaslišanje in udeležbo.”, neutemeljena. Kot je bilo pojasnjeno že v 8. točki obrazložitve tega sklepa, sporni predlog tožeče stranke ni njen nov dokazni predlog, temveč njen predlog za nadaljnje izvajanje dokaza z izvedencem gradbene stroke. Udeležbo krovca B. S. s. p. in predstavnika družbe K. d. o. o. pri novem ogledu strehe pa je tožeča stranka predlagala zaradi same tehnične izvedbe prereza kritine ter zaradi nudenja strokovne podpore izvedencu pri ugotavljanju lastnosti izolacije. Tožeča stranka torej navedenih oseb ni predlagala kot priči, oziroma kot dokaz z zaslišanjem prič. Za tak predlog pa ni omejitev iz 286. člena ZPP. Cit. predlog tožeče stranke, čeprav podan (šele) po tretjem naroku za glavno obravnavo, zato ni prepozen.

14. Toda ne glede na nasprotovanje toženih strank tudi pritožbeno sodišče misli, da bo moralo sodišče prve stopnje za popolno ugotovitev dejanskega stanja odrediti izvedbo in izvesti (zavrnjen) predlog tožeče stranke za nadaljnje izvajanje dokaza z izvedencem gradbene stroke. Izvedenec, zaslišan (v dokaznem postopku) na naroku za glavno obravnavo z dne 27. 1. 2016, je res vztrajal pri “podanem izvedenskem mnenju” (tretja stran zapisnika). Vendar pa je na tem naroku predložil sodišču prve stopnje “Odgovor na pripombe pravdnih strank na listu št. 69 in št. 72” z dne 18. 1. 2016, v katerem je (med drugim) zapisal: “Da pa se bo ugotovilo dejansko stanje plošč toplotne izolacije, se pa mora odpreti - napraviti prerez strehe, iz katere se morata odvzeti dve vgrajene izolacijske plošče. Pri prerezu strehe morajo biti prisotni: Zastopnik tožeče stranke, Zastopnik toženih strank, Strokovnjak gradbenega inštituta Z., ki bo obe plošči prevzel in bo inštitut tudi izdelal veljavni atest o stanju vgrajenih izolacijskih plošč. Krovec, ki bo to delo opravil ob prisotnosti preje navedenih zastopnikov, Sodni Izvedenec. Na podlagi pisnega atesta Gradbenega inštituta bo sodišče lahko podalo pravilno rešitev.” Izvedenec je torej tudi sam predlagal nadaljnje izvajanje dokaza z njim. Stališče pritožbenega sodišča zato ne more biti drugačno. Šele na podlagi tako (pravilno in) popolno ugotovljenega dejanskega stanja pa bo lahko sodišče prve stopnje pravilno uporabilo tudi materialno pravo.

15. Ker je po povedanem sodišče prve stopnje zaradi zmotne uporabe materialnega prava dejansko stanje nepopolno ugotovilo, je bilo treba pritožbi ugoditi in ker je pritožbeno sodišče glede na naravo stvari ter okoliščine primera in zaradi zagotavljanja pravice do pritožbe (25. člen Ustave RS) ocenilo, da samo ne more dopolniti postopka oziroma odpraviti omenjene pomanjkljivosti, izpodbijano sodbo prve stopnje razveljaviti ter zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo sojenje (355. člen ZPP).

16. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).

17. V novem sojenju bo moralo sodišče prve stopnje razpisati (novo) glavno obravnavo in na njej ob upoštevanju napotkov pritožbenega sodišča (za nadaljnje delo) v 13. in 14. točki obrazložitve njegovega sklepa (prvi odstavek 362. člena ZPP) odrediti izvedbo ter izvesti vse predlagane dokaze pravdnih strank, za katere bo ocenilo, da so pomembni za (pravilno in) popolno ugotovitev za odločitev odločilnih dejstev oziroma dejanskega stanja, med njimi tudi nadaljnje izvajanje dokaza z izvedencem gradbene stroke z novim (dodatnim) zaslišanjem (že določenega) izvedenca, ali pa z drugim (novim) izvedencem (pač glede na njegovo kritično oceno), podati dokazno oceno izvedenih dokazov, nato nanjo pravilno uporabiti materialno pravo ter v zadevi še enkrat odločiti. Če bo potrebno, bo pred tem še moralo obravnavati tudi druga vprašanja, ki jih v pritožbi (v zvezi s preostalimi uveljavljenimi pritožbenimi razlogi) navaja tožeča stranka.

Op. št. (1): Prim.: komentar Jana Zobca k 254. členu ZPP v: PRAVDNI postopek : zakon s komentarjem / [avtorji komentarja] Lojze Ude … [et al.] ; redaktorja Lojze Ude, Aleš Galič. - Ljubljana : Uradni list : GV Založba, 2005-, Knj. 2, str. 502, 3. točka; odločba Ustavnega sodišča RS Up-2443/08.