Jedro

Po določbi drugega odstavka 268. člena ZUP mora organ svoje preudarke, ki so ga vodili k odločitvi o obnovi postopka po uradni dolžnosti določno, opredeljeno in konkretno navesti v obrazložitvi glede na relevantne in dejanske in pravne okoliščine konkretnega primera. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa pa ni razvidno, na katerih dejstvih in dokazih temelji zaključek tožene stranke, da je v konkretnem primeru izpolnjen pogoj iz 1. točke 260. člena ZUP v zvezi z odločbo tožene stranke z dne 6. 1. 2009. Prav tako se med listinami upravnega spisa ne nahaja niti zapis izjave direktorja v medijih z dne 10. 3. 2011, na katerega se tožena stranka uvodoma sklicuje v obrazložitvi izpodbijanega sklepa.

Novo dejstvo oziroma nov dokaz v smislu 1. točke 260. člena ZUP je moralo obstajati že v času prvega odločanja pa ga v postopku ni bilo mogoče navesti ali ugotoviti oziroma uporabiti. Isto velja za nov dokaz, ki je prav tako moral objektivno obstajati v času pred izdajo odločbe, vendar pa organ oziroma stranka zanj nista vedela ali ga nista imela možnosti uporabiti. Če stranka ali organ ne zatrjuje in ne izkazuje ničesar novega v dejanskem stanju, potem obnovitveni razlog po 1. točki 260. člena ZUP, ki se nanaša na dejansko stanje, ni izkazan.

Izrek

Tožbi se ugodi in se sklep informacijskega pooblaščenca št. 021-73/2008/7 z dne 4. 4. 2011 odpravi.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je tožena stranka ob sklicevanju na prvo točko 260. člena in drugi odstavek 268. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP, Uradni list RS, št. 80/99 in nadaljnji) odločila, da se postopek, ki je bil končan z odločbo tožene stranke št. 090-73/2008/4 z dne 6. 1. 2009 v celoti obnovi.

V obrazložitvi navaja, da je bila tožena stranka dne 10. 3. 2011 iz medijev (Radia Slovenija) seznanjena z izjavo direktorja Arhiva RS, da se ne strinja s stališčem tožene stranke, da ima gradivo, o katerem je bilo odločeno z odločbo tožene stranke št. 090-73/2008/4 z dne 6. 1. 2009 status arhivskega gradiva po Zakonu o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih (ZVDAGA, Uradni list RS, št. 30/06). Dalje navaja, da je tožena stranka v zvezi z navedenim dne 23. 3. 2011 pisno pozvala Arhiv Republike Slovenije, naj se opredeli glede dejstev, na katera je tožena stranka oprla svojo odločbo št. 090-73/2008/4 z dne 6. 1. 2009, in sicer glede vprašanja, ali je Arhiv Republike Slovenije gradivo, ki je bilo predmet odločanja v postopku izdaje navedene odločbe proglasil in prevzel kot arhivsko gradivo, ki se, v skladu s posebnim dogovorom med Arhivom Republike Slovenije in Ministrstvom za obrambo, sedaj tožečo stranko, še vedno hrani pri slednjem. V nadaljevanju obrazložitve ugotavlja, da iz odgovora Arhiva Republike Slovenije z dne 29. 3. 2011 izhaja, da ni mogoče z gotovostjo potrditi dejstva, da je zadevno gradivo Arhiv Republike Slovenije prevzel in proglasil za arhivsko gradivo. Prav tako je sporno dejstvo, ali je med Arhivom Republike Slovenije in tožečo stranko obstajal kakšen poseben dogovor glede prevzema navedenega gradiva. Nadalje ugotavlja, da gre za dejstva, ki so obstajala v času izdaje navedene odločbe št. 090-73/2008/4 z dne 6. 1. 2009, za katera pa tožena stranka tedaj ni vedela, navedena dejstva pa bi lahko pripeljala do drugačne odločitve v postopku izdaje navedene odločbe št. 090-73/2008/4 z dne 6. 1. 2009, zato je treba postopek obnoviti po uradni dolžnosti v skladu s prvo točko 260. člena in prvim odstavkom 261. člena ZUP, ker so po oceni tožene stranke izpolnjeni pogoji po drugem odstavku 263. člena ZUP, saj enomesečni rok po 1. točki prvega odstavka 263. člena ZUP, odkar se je izvedelo za nova dejstva in dokaze, še ni potekel, prav tako pa od izdaje navedene odločbe št. 090-73/2008/4 z dne 6. 1. 2009 še ni potekel rok treh let v smislu četrtega odstavka 263. člena ZUP.

Tožnik v tožbi uvodoma izpostavlja, da ni nikoli prejel odločbe tožene stranke št. 090-73/2008/4 z dne 6. 1. 2009, niti ni bilo s citirano odločbo nikoli odločeno v kakšni njegovi zadevi, pač pa je po preverjanju vsebine ugotovil, da se vsebina nanaša na odločbo št. 021-73/2008/4 z dne 6. 1. 2009, zato predvideva, da se izpodbijani sklep o obnovi postopka nanaša na slednjo. Pri tem ugotavlja, da izpodbijani sklep ni skladen z določbo 66. člena ZUP, ker ne vsebuje vseh sestavin, ki bi jih moral vsebovati, torej ker navaja napačno številko odločbe in ni mogoče z gotovostjo trditi, kateri postopek se z izpodbijanim sklepom obnovi.

Nadalje tožnik ocenjuje, da v obrazložitvi izpodbijanega sklepa navedeni razlogi za dovolitev obnove zadevnega postopka niso utemeljeni, saj tožnik ugotavlja, da gre za dejstva, ki jih je tožena stranka v samem postopku vedela in so ji bili v samem postopku tudi predloženi pisni dokazi. Tako je v dopisu Arhiva RS št. 62510-20/2006/4 z dne 20. 11. 2077 (pravilno: 2007), ki je bil predložen toženi stranki, ki navedeni dopis tudi citira v svoji odločbi št. 021-73/2008/4 z dne 6. 1. 2009, navedeno, da je komisija, imenovana pri Arhivu RS "na podlagi načela vrednotenja dokumentarnega gradiva po ohranjenosti in obsegu nastalega gradiva določila, da se gradivo predhodnikom Ministrstva za obrambo RS, proglasi kot arhivsko gradivo v celoti do vključno leta 1991. Enako velja tudi za gradivo, obveščevalno varnostne službe". Iz dopisa Arhiva RS št. 62510-20/2006/9 z dne 12. 2. 2008, ki je bil predložen toženi stranki, ki navedeni dopis tudi citira v odločbi št. 021-73/2008/4 z dne 6. 1. 2009, med drugim izhaja, da na podlagi zaprosila po dodatnem pojasnilu v zvezi s konkretnim primerom dokumentarnega gradiva, ki se nanaša na tako imenovano trgovino z orožjem, pri katerem so dokumenti nastajali od leta 1990 do 2005, "s stališča arhivske stroke gradivo z omenjeno vsebino v celoti arhivsko gradivo, tudi za obdobje od leta 1991 dalje, ker se je na podlagi pravil upravljanja z dokumentarnih gradivom, dosjeja ne da zaključiti s koncem leta 1991". V dopisu Arhiva RS z dne 17. 3. 2008 pa je med drugim navedeno: "javno arhivsko gradivo, ki ga je pristojni arhiv določil s posebnim pisnim strokovnim navodilom na podlagi vašega načrta, klasifikacijskih znakov, hranite do izročitve te gradiva pristojnemu arhivu v urejenem stanju (62. člen UVDAG) in tehnično opremljenega (66. člen UVDAGA) v vaši stalni zbirki dokumentarnega gradiva (193.člen Uredbe o upravnem poslovanju)". Tožnik še dodaja, da v nadaljevanju Arhiv RS opozarja, da morajo uslužbenci, ki delajo z dokumentarnim gradivom, imeti najmanj srednjo izobrazbo in opravljen preizkus strokovne usposobljenosti pri pristojnem arhivu. V dokaz prilaga vse tri navedene dopise Arhiva RS (tožbene priloge A 3 do A 5), ter ocenjuje, da v izpodbijanem sklepu navedeni razlogi za dovolitev obnove obravnavanega postopka niso utemeljeni, saj gre za dejstva, ki jih je tožena stranka po ugotovitvah tožnika v postopku vedela in so ji bili v samem postopku odločanja predloženi tudi pisni dokazi, poleg tega je bila tožena stranka tudi na ogledu in camera, kar je nesporno navedeno tudi v njeni odločbi št. 021-73/2008/4 z dne 6. 1. 2009. Tožnik ugotavlja, da so bila vsa dejstva in okoliščine toženi stranki znana in po navedenem ugotavlja, niti se ni izvedelo za nova dejstva, da se ni pridobila možnost uporabiti nove dokaze, ki bi bili mogli sami zase ali v zvezi z že izvedenimi in uporabljenimi dokazi pripeljati do drugačne odločbe, če bi bila ta dejstva oziroma dokazi navedeni ali uporabljeni v prejšnjem postopku (1. točka prvega odstavka 260. člena ZUP). Glede na navedeno sodišču predlaga, da izpodbijani sklep odpravi.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja v celoti pri navedbah v izpodbijanem sklepu ter prereka tožbene navedbe, istočasno pa priznava, da je v izreku izpodbijanega sklepa prišlo do očitne pisne pomote, tako da je namesto pravilne št. odločbe 021-73/2008/4 z dne 6. 1. 2009 pomotoma navedeno, da gre za odločbo tožene stranke št. 090-73/2008/4 z dne 6. 1. 2009, vendar nasprotuje navedbam tožnika, da tako ni mogoče z gotovostjo trditi, kateri postopek se obnavlja. Da gre za očitno pomoto v izreku izpodbijanega sklepa kaže dejstvo, da je tožeča stranka brez težav ugotovila, kateri postopek se obnavlja, saj je tožniku kot zavezancu po Zakonu o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ, Uradni list RS, št. 51/06 - uradno prečiščeno besedilo) tožena stranka izdala zgolj eno samo odločbo, na katero se nanaša sklep o obnovi postopka, oziroma na vprašanje, ali so zahtevani dokumenti izločeni iz režima po ZDIJSZ ker gre za arhivsko gradivo, ki se hrani pri pristojnem Arhivu RS. Tožena stranka v zvezi s tem sodišče obvešča, da je očitno pomoto v številki odločbe v zvezi s katero se obnavlja postopek, že odpravila z izdajo popravnega sklepa št. 021-73/2008/9 z dne 4. 5. 2011, ki ga sodišču posreduje v prilogi, kot del upravnega spisa, prav tako pa ga je vročila tudi toženi stranki (pravilno: tožeči stranki), kot tudi prosilcu za dostop do informacij javnega značaj v konkretni zadevi, A.A. Prav tako tožena stranka prereka navedbe tožnika, da niso utemeljeni razlogi za obnovo postopka po 1. točki 260. člena ZUP, saj ne držijo tožnikove navedbe, da so bila v času izdaje navedene odločbe št. 021-73/2008/4 z dne 6. 1. 2009 toženi stranki znana vsa dejstva. V konkretni zadevi izpostavlja, da ni sporno dejstvo, da je bilo zadevno gradivo v postopku izdaje navedene odločbe z dne 6. 1. 2009, proglašeno za arhivsko gradivo s strani Arhiva RS, na kar se sklicuje tožnik, ampak je za toženo stranko sporno dejstvo, ali je Arhiv RS kot pristojni arhiv (v smislu določbe drugega odstavka 4. člena ZDIJZ) pregledal in prevzel to gradivo od tožeče stranke oziroma ali tožeča stranka to gradivo hrani v lastnem imenu ali v imenu in za račun Arhiva RS. V tej zvezi tožena stranka izpostavlja, da je z dopisom z dne 23. 3. 2011 pozvala Arhiv RS, da naj se konkretneje opredeli glede vprašanja, kakšen status ima zadevno gradivo in ali je imel Arhiv RS v času izdaje odločbe tožene stranke št. 021-73/2008/4 z dne 6. 1. 2009 kakršenkoli dogovor s tožnikom glede prevzemanja tega gradiva oziroma, ali drži dejstvo, da gradiva ni prevzel od tožeče stranke zgolj iz razloga, ker da to ne izpolnjuje zakonskih pogojev glede hrambe tajnih podatkov. Na podlagi odgovora Arhiva RS z dne 29. 3. 2011 je tožena stranka ocenila, da so podana nova dejstva, ki pri izdaji navedene odločbe z dne 6. 1. 2009 niso bila upoštevana in ki se nanašajo na vprašanje, kako je dejansko potekala odbira zadevnega gradiva in kakšen status ima to gradivo pri tožeči stranki, ki se je v zvezi z dostopom do tega gradiva sklicevala na določbo drugega odstavka 4. člen ZDIJZ. Pri izdaji odločbe tožene stranke št. 021-73/2008/4 z dne 6. 1. 2009 so bila tako dejstva, od katerih je odvisna uporaba drugega odstavka 4. člena ZDIJZ nepopolno ugotovljena iz razloga, ker toženi stranki niso bila znana vsa dejstva v zvezi s predajo zadevnega gradiva Arhivu RS oziroma v zvezi z vprašanjem, ali tožnik gradivo hrani v imenu in za račun Arhiva RS. Dodatno tožena stranka opozarja na širši vidik te zadeve ob dejstvu, da se s sklicevanjem na konkretni primer tožnik izogiba vsebinskemu odločanju po ZDIJZ v zvezi z zahtevami drugih prosilcev glede dokumentov, ki so del gradiva o trgovini z orožjem. V tej zvezi opozarja, da je Arhiv RS zavzel stališče, da se glede dostopa do tega gradiva še ne uporablja zakon, ki ureja arhivsko gradivo (ZVDAGA), tožnik pa vztraja, da se ZDIJZ ne uporablja več, ker so podani razlogi iz drugega odstavka 4. člena ZDIJZ in da se uporablja ZVDAGA, tako da ga prosilci ne morejo zahtevati ne po eni ne po drugi pravni podlagi. Sodišču predlaga, da tožbo v celoti zavrne kot neutemeljeno.

Tožba je utemeljena.

Predmet spora v obravnavani zadevi je uvodoma navedeni sklep, s katerim je tožena stranka odločila, da po uradni dolžnosti obnovi postopek, končan z odločbo tožene stranke št. 090 (popravljano: 021) - 73/2008/4 z dne 6. 1. 2009, s katero je tožena stranka odločila, da se zavrne pritožba prosilca zoper odločbo Ministrstva za obrambo, sedaj tožnika, št. 090-19/2008-8 z dne 27. 5. 2008. Iz izreka izpodbijanega sklepa, kot je bil popravljen s popravnim sklepom št. 021-73/2008/9 z dne 4. 5. 2011, izhaja, da je bil izpodbijani sklep izdan o dovolitvi obnove postopka po uradni dolžnosti na podlagi 1. točke 260. člena ZUP in ne na predlog stranke. Po določbi drugega odstavka 268. člena ZUP izda pristojni organ pri obnovi postopka po uradni dolžnosti sklep, s katerim odloči, da bo postopek obnovljen, če poprej ugotovi, da so zanj izpolnjeni zakonski pogoji. Navedeno pomeni, da mora svoje preudarke, ki so ga vodili k odločitvi o obnovi postopka po uradni dolžnosti določno, opredeljeno in konkretno navesti v svoji obrazložitvi glede na relevantne in dejanske in pravne okoliščine konkretnega primera, ki morajo biti prav tako določno navedene v obrazložitvi v skladu s standardi, ki so se v upravno sodni praksi uveljavljali glede obsega in vsebine obrazložitve upravnih aktov v zvezi z določili 1. do 6. točke prvega odstavka 214. člena v povezavi s prvim in drugim odstavkom 237. člena in 228. členom ZUP.

V nasprotju z navedenimi zakonskimi določili pa iz obrazložitve izpodbijanega sklepa, kot je predhodno povzet, ni razvidno, na katerih dejstvih in dokazih temelji zaključek tožene stranke, da je v konkretnem primeru izpolnjen pogoj iz 1. točke 260. člena ZUP v zvezi z navedeno odločbo tožene stranke št. 021-73/2008/4 z dne 6. 1. 2009 (o zavrnitvi pritožbe prosilca zoper odločbo Ministrstva za obrambo št. 090-19/2008-4 z dne 27. 5. 2008). Prav tako pa se med listinami predloženega upravnega spisa ne nahaja niti zapis izjave direktorja Arhiva RS v medijih (Radio Slovenije) z dne 10. 3. 2011, na katerega se tožena stranka uvodoma sklicuje v svoji obrazložitvi izpodbijanega sklepa, iz katerega tudi ni razvidno, na katerih podatkih temelji zaključek tožene stranke, da je v konkretnem primeru izpolnjen pogoj iz 1. točke 260. člena ZUP, ki bi utemeljil njeno odločitev o obnovi postopka po uradni dolžnosti. Ker je obnova postopka po določilih 1. do 10. točke 260. člena ZUP izredno pravno sredstvo, ki omogoča, da se upravni postopek, ki je bil končan z odločbo, zoper katero v upravnem postopku ni rednega pravnega sredstva (dokončna odločba) ponovi deloma ali v celoti ter na podlagi obnovljenega postopka izda drugačno odločbo o upravni zadevi, je obnova postopka dopustna le ob pogojih, ki jih ZUP taksativno določa kot obnovitvene razloge z določili 1. do 10. točke 260. člena ZUP. Med obnovitvenimi razlogi po 260. členu ZUP pa ni napačne uporabe materialnega zakona, veljavnega v času upravnega odločanja, prav tako pa ni možna obnova postopka zaradi dejstev, ki so nastala potem, ko je bila v postopku že izdana odločba. Novo dejstvo in nov dokaz v smislu 1. točke 260. člena ZUP morata biti taka, da bi mogla sama zase ali v zvezi z že izvedenimi in uporabljenimi dokazi pripeljati do drugačne odločbe, če bi bilo to dejstvo - oziroma dokaz - navedeno in uporabljeno v prejšnjem postopku. Če organ (ali stranka) ne zatrjuje in ne izkazuje ničesar novega v dejanskem stanju, potem obnovitveni razlog po 1. točki 260. člena ZUP, ki se nanaša na dejansko stanje, ni izkazan (tako tudi Vrhovno sodišče RS v sodbi št. X Ips 1360/2005 z dne 19. 6. 2008). Navedeno pomeni, da je novo dejstvo oziroma nov dokaz v smislu 1. točke 260. člena ZUP moralo obstajati že v času prvega odločanja pa ga v postopku ni bilo mogoče navesti ali ugotoviti oziroma uporabiti. Isto velja za nov dokaz, ki je prav tako moral objektivno obstajati v času pred izdajo odločbe, vendar pa organ oziroma stranka zanj nista vedela ali ga nista imela možnosti uporabiti. Če stranka ali organ ne zatrjuje in ne izkazuje ničesar novega v dejanskem stanju, potem obnovitveni razlog po 1. točki 260. člena ZUP, ki se nanaša na dejansko stanje, ni izkazan. Ker iz obrazložitve tožene stranke v izpodbijanem sklepu, kot je predhodno povzet, ni razvidno, na katerih relevantnih (v smislu 1. točke 260. člena ZUP) podatkih temelji njen zaključek, da je v konkretnem primeru podan zatrjevani obnovitveni razlog iz 1. točke 260. člena ZUP, so razlogi izpodbijanega sklepa v tolikšni meri pomanjkljivi, da je onemogočen njegov preizkus glede pravilnosti in zakonitosti odločitve tožene stranke, da se po uradni dolžnosti v celoti obnovi zadevni postopek, ki je bil končan z dokončno in pravnomočno odločbo tožene stranke 021-73/2008/4 z dne 6. 1. 2009, takšna bistvena pomanjkljivosti obrazložitve upravnega akta pa narekuje njegovo odpravo.

Sodišče je iz navedenih razlogov tožbi ugodilo in je izpodbijani sklep odpravilo na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/06 in 62/2010), zadeva pa se s tem vrne v stanje, v katerem je bila preden je bil odpravljeni upravni akt izdan. Sodišče je odločilo brez glavne obravnave na podlagi 1. alinee drugega odstavka 59. člena ZUS-1, ker je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijanega sklepa in predloženega upravnega spisa očitno, da je potrebno tožbi ugoditi.