Jedro

Ker je bil obdolženec v vabilu na glavno obravnavo opozorjen o možnosti napovedi pritožbe zoper sodbo v zakonskem roku (2.odst. 288.čl. ZKP), navzoč je bil na glavni obravnavi, ne pa tudi na razglasitvi in pritožbe ni napovedal v zakonsko določenem roku, je nastopila zakonska domneva, da se je pravici do pritožbe odpovedal.

Izrek

Zahteva obs. F.G. za varstvo zakonitosti se zavrne kot neutemeljena.

Po 98.a členu Zakona o kazenskem postopku (ZKP) se obsojenec oprosti plačila stroškov, nastalih v postopku o tem izrednem pravnem sredstvu.

Obrazložitev

Okrožno sodišče v Kopru je z uvodoma navedeno pravnomočno sodbo obs. F.G. spoznalo za krivega kaznivega dejanja razžalitve po 2. v zvezi 1. odstavkom 169. člena KZ in mu po 50. členu KZ izreklo pogojno obsodbo, v kateri mu je določilo enotno kazen 2 meseca in 15 dni zapora, ki se ne bo izvršila, če obsojenec v preizkusni dobi 4 let in 3 mesecev od pravnomočnosti sodbe ne bo storil novega kaznivega dejanja. Obsojencu je naložilo v plačilo tudi stroške kazenskega postopka.

Zoper to pravnomočno sodbo je obs. F.G. dne 6.10.1999, ne da bi izrecno navedel izpodbojni razlog, vložil zahtevo za varstvo zakonitosti. Navaja, da je obrazložitev sodbe, s katero je bil spoznan za krivega, takšna, da jo je lahko razumel samo tako, da nima pravice do pritožbe zoper sodbo, ker pritožbe ob razglasitvi ni napovedal. Takrat pa ni bil navzoč in je pričakoval pisni odpravek sodbe s pravnim poukom o roku za pritožbo. Zato meni, da se mu je zgodila krivica in Vrhovnemu sodišču predlaga, da zahtevi ugodi in izpodbijano pravnomočno sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Zahteva za varstvo zakonitosti ni utemeljena.

Zoper sodbo, izdano na prvi stopnji, se smejo upravičenci pritožiti v 15 dneh od vročitve prepisa sodbe (1. odstavek 366. člena ZKP).

Upravičenci do pritožbe, med njimi tudi obtoženec, morajo po 1. odstavku 368. člena ZKP pritožbo napovedati, kar lahko storijo takoj po razglasitvi sodbe oziroma po pouku o pravici do pritožbe (1. odstavek 362. člena ZKP), najkasneje pa v osmih dneh od dneva razglasitve sodbe. Le če je bila obtožencu izrečena zaporna kazen po 4. odstavku 368. člena ZKP, napoved pritožbe ni potrebna.

V vabilu na glavno obravnavo se obtoženec opozori tudi o tem, da se bo štelo, da se je odpovedal pravici do pritožbe, če najkasneje v osmih dneh od dneva razglasitve sodbe pritožbe ne bo napovedal (2. odstavek 288. člena ZKP). Vložnik zahteve ne zatrjuje, da v vabilu za glavno obravnavo, ki je bila 10.6.1999, o dolžnosti napovedi pritožbe ni bil opozorjen. Navaja le, da ob razglasitvi sodbe ni bil navzoč. Po 3. odstavku 360. člena ZKP se sodba razglasi tudi tedaj, če stranka (torej tudi obtoženec) ni navzoč. Senat sme v takem primeru odrediti, da predsednik senata obtožencu, ki ni navzoč, sodbo ustno naznani ali da se mu sodba samo vroči. Iz zapisnika o glavni obravnavi (list. št. 38) je razvidno, da sta na razglasitev sodbe pristopila zasebni tožilec V.O. in njegova pooblaščenka, obtoženec, ki je bil v redu obveščen, pa ne, ter da je predsednica senata navzoče poučila v skladu s 1. odstavkom 362. člena ZKP. Glede na to, da nihče od upravičencev do pritožbe te ni napovedal, po 3. odstavku 368. člena ZKP pisno izdelana sodba ni vsebovala obrazložitve, pravni pouk, da zoper to sodbo ni pritožbe, pa je bil z vidika navedenih procesnih določb pravilen.

Obsojenec, ki je bil navzoč na glavni obravnavi, ne pa tudi ob razglasitvi sodbe, se je bil dolžan pozanimati, ali je bila sodba izrečena in se nato odločiti o vložitvi pritožbe, ki pa bi jo moral, kakor je bil poučen že v vabilu na glavno obravnavo, v zakonskem roku napovedati. Glede na to, da je to opustil, je nastopila zakonska domneva, da se je pravici do pritožbe odpovedal, česar pa obsojenec ne more izpodbiti zgolj s sklicevanjem na to, da je pričakoval pisni odpravek sodbe in pravni pouk o pravici do pritožbe.

Obsojencu je bila izpodbijana pravnomočna sodba vročena dne 10.7.1999, ta pa se ni poslužil niti možnosti za vložitev prošnje za vrnitev v prejšnje stanje po 1. odstavku 89. člena ZKP. Obtožencu, ki iz opravičenih razlogov zamudi rok za napoved pritožbe, sodišče dovoli vrnitev v prejšnje stanje, da napove pritožbo, če v osmih dneh po prenehanju vzroka, zaradi katerega je zamudil rok, vloži prošnjo za vrnitev v prejšnje stanje in obenem z njo tudi napove pritožbo. Tega sredstva, tudi do izteka trimesečnega objektivnega roka od dneva zamude, obsojenec ni uveljavil. Glede na navedene razloge se izkaže, da kršitve zakona, na katere se zgolj opisno sklicuje vložnik v svoji zahtevi za varstvo zakonitosti, niso podane (po 1. odstavku 424. člena ZKP se pri odločanju o zahtevi sodišče omeji samo na preizkus tistih kršitev zakona, ki jih uveljavlja vložnik), zato je Vrhovno sodišče Republike Slovenije na podlagi 425. člena ZKP zahtevo obsojenega F.G. za varstvo zakonitosti zavrnilo kot neutemeljeno.

Obsojenec z uporabljenim izrednim pravnim sredstvom ni bil uspešen, vendar ga je Vrhovno sodišče glede na podatke o njegovih premoženjskih razmerah po 98.a členu v zvezi s 4. odstavkom 95. člena ZKP oprostilo plačila stroškov, nastalih v postopku o zahtevi za varstvo zakonitosti.