Jedro

Med pripravami za glavno obravnavo do naroka za glavno obravnavo ima predsednik senata pravico odločati tudi o vročitvi sodnih pisanj, kar je zadeva vodstva postopka.

Določbe ZPP (146. člen) niso v neskladju s predpisi EU, saj ti predpisi na to področje ne posegajo.

Izrek

Pritožba se zavrže.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom (1. točka izreka) tožniku naložilo, da imenuje pooblaščenca za sprejemanje pisanj v Republiki Sloveniji v roku 30 dni, šteto od dneva, ko je ta sklep vročen začasni zastopnici, upravičeni za sprejemanje pisanj. Sodišče prve stopnje je sprejelo tudi sklep (2. točka izreka), da bo v primeru, če tožnik v danem roku ne bo imenoval pooblaščenca za sprejemanje pisanj v Republiki Sloveniji in o tem pisno obvestil sodišča prve stopnje, tožbo zavrglo.

V obrazložitvi izpodbijanega sklepa sodišče prve stopnje ugotavlja, da je tožnik dne 15.12.2003 po tedanjem pooblaščencu D.L.K., odvetniku v M., vložil tožbo na sodišče prve stopnje. Po podatkih tožbe ima tožnik stalno prebivališče v tujini na naslovu: Z., E., Republika Avstrija, zato mora na podlagi 1. odstavka 146. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) imenovati pooblaščenca za sprejemanje pisanj v Republiki Sloveniji, ker je sodišče prve stopnje prejelo dne 21.4.2005 pisno obvestilo imenovanega odvetnika, da je med njim in tožnikom prišlo do prenehanja pooblastilnega razmerja, med tem pa tožnik še ni imenoval drugega pooblaščenca za sprejemanje pisanj v Republiki Sloveniji. Zato je sodišče prve stopnje s posebnim sklepom (z dne 22.4.2005) imenovalo začasno zastopnico, upravičeno za sprejemanje pisanj (M.J., sodišče prve stopnje), da mu vroči izpodbijani sklep, s katerim je tožniku naloženo, da v določenem roku (30 dni) imenuje pooblaščenca za sprejemanje pisanj v Republiki Sloveniji. Na podlagi 1. odstavka 146. člena ZPP sodišče tožbo zavrže, če tožnik ne imenuje pooblaščenca za sprejemanje pisanj v Republiki Sloveniji v danem roku. Na podlagi 1. odstavka 146. člena ZPP v povezavi s 1. odstavkom 16. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97 in 70/2000) se tožnika poziva, da imenuje pooblaščenca za sprejemanje pisanj v Republiki Sloveniji v roku 30 dni, šteto od dneva, ko je izpodbijani sklep vročen začasni zastopnici, upravičeni za sprejemanje pisanj. Na podlagi 1. odstavka 16. člena ZUS se namreč za vprašanja postopka, ki niso urejena s tem zakonom, primerno uporabljajo določbe ZPP, sodišče prve stopnje pa je s sklepom, št. U 704/2005-25 z dne 22.4.2005 imenovalo začasno zastopnico, upravičeno za sprejemanje pisanj za tožnika in ji naložilo, da tožniku vroči izpodbijani sklep.

Tožnik v pritožbi zoper izpodbijani sklep meni, da so določbe 146. člena ZPP v nasprotju s pravnim redom Evropske unije, posebej glede na predpise o vročanju pisanj. Kot državljan države (Avstrije) Evropske unije prosi sodišče prve stopnje za dostavljanje pisanj na njegov naslov v Avstriji.

Tožena stranka in Državno pravobranilstvo Republike Slovenije kot zastopnik javnega interesa na pritožbo nista odgovorila.

Sodišče je moralo pritožbo zavreči. Po določbah 17. točke 1. odstavka in 3. odstavka 270. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 16. člena ZUS ima med pripravami za glavno obravnavo do naroka za glavno obravnavo predsednik senata pravico odločati tudi o vročitvi sodnih pisanj (17. točka), kar je zadeva vodstva postopka. Zoper tako odločbo pa ni pritožbe. Zato je sodišče prve stopnje dalo tožniku napačen pravni pouk o vložitvi pritožbe zoper izpodbijani sklep, saj pritožba v navedeni zadevi ni dopustna (3. odstavek 270. člena ZPP). Določbe ZPP (146. člen) niso v neskladju s predpisi Evropske unije (glede na tožnikovo pritožbeno navedbo), saj ti predpisi na to področje ne posegajo.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 1. odstavka 79. člena ZUS ter 352. člena v zvezi s 343. členom ZPP zavrglo tožnikovo pritožbo zoper izpodbijani sklep kot nedovoljeno.