Jedro

Izjema od splošnega pravila o neizpodbojnosti izterjave (poplačila) terjatve s pobotanjem je določena le za primere, kadar je terjatev stečajnega dolžnika vzpostavljena (le) z namenom, da bi z njenim pobotanjem prišlo do poplačila prej nastale terjatve upnika stečajnega dolžnika (pobot namesto plačila v denarju). Ključen je torej namen strank, da s pobotom prikrijeta drugo pravno dejanje izpolnitve, pri čemer se dogovor o pobotu in posledično sklenitev posla, na podlagi katerega stečajni dolžnik pridobi terjatev do upnika, sklepa za pobotanje že nastale terjatve upnika nasproti stečajnemu dolžniku.

V kolikor pa zakon izrecno dopušča pobot ob začetku stečajnega postopka, je treba šteti, da izjava o pobotu, dana pred stečajem, sama po sebi ni izpodbojno pravno dejanje.

Izrek

I. Pritožba se zavrne ter se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Tožeča stranka nosi sama svoje stroške pritožbe.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo: - zavrnilo tožbeni zahtevek na razveljavitev učinka medsebojnih pobotov terjatev in obveznosti med pravdnima strankama: z dne 20. 07. 2009 v znesku 105.675,09 EUR; z dne 30. 07. 2009 v znesku 26.850,62; z dne 25. 08. 2009 v znesku 46.008,31 EUR; z dne 08. 09. 2009 v znesku 158.524,66 EUR; z dne 15. 09. 2009 v znesku 4.431,85 EUR in z dne 18. 08. 2009 v znesku 36.591,36 EUR (točka I.1) izreka); - zavrnilo tožbeni zahtevek na povračilo stroškov tožeče stranke (točka I.2) izreka); - sklenilo, da mora tožeča stranka v roku 15 dni toženi stranki povrniti stroške postopka v višini 2.624,28 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (točka II izreka).

2. Zoper sodbo se je pravočasno pritožila tožeča stranka. Uveljavlja vse pritožbene razloge po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3. Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Tožeča stranka izpodbija pravne učinke medsebojnih pobotov v skupnem znesku 378.081,89 EUR, sklenjene v času od 20. 07. 2009 do 15. 09. 2009, t.j. v času treh mesecev pred uvedbo stečajnega postopka (09. 10. 2009). Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek tožeče stranke zavrnilo, potem ko je zaključilo, da ni podan objektivni pogoj izpodbojnosti po 1. točki prvega odstavka 271. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP). Ugotovilo je, da z izpodbijanimi dejanji ni prišlo do zmanjšanja stečajne mase, saj bi ob izostanku sklenjenih pobotov prišlo do pobotanja po samem zakonu ob začetku stečajnega postopka tožeče stranke (261. člen ZFPPIPP). Pritožbeno sodišče se z zaključki sodišča prve stopnje strinja.

6. Prav ima pritožba, ko navaja, da je v primeru pobota kot nadomestne izpolnitve takšno pravno dejanje izpodbojno. Vendar pa je potrebno nadalje upoštevati, da ni mogoče vsakega pobota opredeliti kot nadomestno izpolnitev. Potrebno je namreč presoditi konkretne okoliščine pravnih dejanj, ki tega spremljajo in določajo, kar je v zadevnem primeru storilo tudi sodišče prve stopnje. Pritožbeno opozarjanje na izostanek opredelitve sodišča prve stopnje do navedb tožeče stranke o nadomestni izpolnitvi namreč ni utemeljeno. Sodišče prve stopnje se je do navedb tožeče stranke opredelilo (glej tč. 5 obrazložitve sodbe), in sicer je zaključilo, da sta stranki že z aneksom št. 3 k Pogodbi o tiskanju (z dne 02. 05. 2005) z dne 03. 04. 2008 (B9) dogovorili protinakup tožeče stranke pri toženi, zaradi česar je šteti, da protinakup predstavlja običajen način poravnavanja obveznosti med pogodbenikoma in ne prikrivanje drugega pravnega posla. Bistveno je razumeti, da je izjema od splošnega pravila o neizpodbojnosti izterjave (poplačila) terjatve s pobotanjem določena le za primere, kadar je terjatev stečajnega dolžnika vzpostavljena (le) z namenom, da bi z njenim pobotanjem prišlo do poplačila prej nastale terjatve upnika stečajnega dolžnika (pobot namesto plačila v denarju) (1). Ključen je torej namen strank, da s pobotom prikrijeta drugo pravno dejanje izpolnitve, pri čemer se dogovor o pobotu in posledično sklenitev posla (2), na podlagi katerega stečajni dolžnik pridobi terjatev do upnika, sklepa za pobotanje že nastale terjatve upnika nasproti stečajnemu dolžniku (3). Navedenega pa ni mogoče ugotoviti glede na ugotovljen dogovor pravdnih strank, katerega bistvo je bilo v tem, da bo tožena stranka (upnik) pri tožeči (stečajnemu dolžniku) naročala storitve, kot možno plačilo le teh pa je predvideno plačilo s poboti iz naslova možnih (v času sklepanja dogovora še nesklenjenih) protidobav upnika. Gre za obliko poslovnega sodelovanja, ki ji ni mogoče pripisati prikrivanja pravnega dejanja izpolnitve stečajnega dolžnika (tožeče stranke), kar je pogoj za zaključek o obstoju nadomestne izpolnitve.

7. Ob ugotovitvi, da izpodbijano pravno dejanje (poboti) ne predstavlja nadomestne izpolnitve, pa je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da poplačilo terjatve s pobotanjem ni pravno dejanje, ki je izpodbojno po 271. členu ZFPPIPP. Določba 261. člena ZFPPIPP opredeljuje zakonsko pobotanje, ki nastopi (samodejno) ob začetku stečajnega postopka ter predstavlja način prenehanja obveznosti kot izjeme od pravila o hkratnem in sorazmernem plačilu vseh (nezavarovanih) terjatev. Zaradi pobota upnik, ki je hkrati dolžnik stečajnega dolžnika (ker ima stečajni dolžnik nasprotno terjatev do tega upnika), doseže plačilo celotnega in ne le sorazmernega zneska svoje terjatve.(4) V kolikor pa že zakon izrecno dopušča pobot ob začetku stečajnega postopka, je treba šteti, da izjava o pobotu, dana pred stečajem, sama po sebi ni izpodbojno pravno dejanje. Enak zaključek se ponudi, če predstečajni pobot obravnavamo po pravilih o izpodbijanju pravnih dejanj. V kolikor bi se na podlagi uspešnega izpodbijanja pobotne izjave (po 271. členu ZFPPIPP) ugotovilo, da slednja nima učinka nasproti stečajni masi, bi v razmerju do stečajnega dolžnika ponovno oživeli terjatvi, ki sta zaradi pobotne izjave prenehali, obe izjavi pa bi nato ex lege veljali za pobotani (5) po 261. členu ZFPPIPP. Ker tudi v primeru pobota po samem zakonu na dan začetka stečajnega postopka ne bi bilo priliva v stečajno maso, tožena stranka iz stečajne mase ne bi dobila manj, kot je v resnici dobila, zato posledično zaradi izpodbijanega dejanja ni prikrajšana, tožena stranka pa tudi ni z njim prejela ugodnejših pogojev za plačilo svoje terjatve do stečajnega dolžnika.

8. Skladno z navedenim je pravilen zaključek sodišča o neobstoju objektivnega pogoja oz. predpostavke izpodbojnosti po 1. točki prvega odstavka 271. člena ZFPPIP, to je oškodovanje upnikov, do katerega pride zaradi zmanjšanja stečajne mase (oziroma do tega, da se stečajna masa ne poveča za plačilo/pobot terjatve), posledično pa odpade tudi ugotavljanje domnev po 272. členu ZFPPIPP. Slednje so namreč namenjene „zgolj“ lažjemu dokazovanju obstoja predpostavke/pogoja po 271. členu ZFPPIPP in jih ni potrebno ugotavljati, kadar je sodišče že ugotovilo zmanjšanje stečajne mase kot pogoja za objektivno predpostavko izpodbojnosti. Tako ni utemeljeno pritožbeno opozarjanje na poravnavanje obveznosti v neobičajnih rokih, saj slednji služijo izpodbijanju domneve o obstoju objektivnega pogoja izpodbojnosti, ki pa, kot zapisano, ni relevantna, kadar je sodišče neobstoj pogoja ugotovilo brez „uporabe“ domneve po 272. členu ZFPPIPP.

9. Za uspešno izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika morata biti kumulativno podana objektivni in subjektivni element. Čim eden od njiju ni podan, pravno dejanje, ki ga je stečajni dolžnik izvedel v obdobju izpodbojnosti, ni izpodbojno. Skladno z navedenim nadaljnje ugotavljanje obstoja subjektivnega elementa izpodbojnosti ob ugotovljenem izostanku objektivnega pogoja ni potrebno in se zato tudi pritožbene navedbe v zvezi z ugotovitvami sodišča o subjektivnem pogoju izpodbojnosti izkažejo kot neodločilne (360. člen ZPP).

10. Glede na navedeno pritožbeno sodišče zaključuje, da uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani. Odločitev sodišča prve stopnje je materialnopravno pravilna, prav tako v postopku na prvi stopnji ni prišlo do bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP). Pritožbeno sodišče je zato pritožbo tožeče stranke kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

11. Tožeča stranka s pritožbo ni uspela, zato mora sama nositi svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v povezavi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).

(1) Glej Pravno mnenje Vrhovnega sodišča RS z dne 17. 10. 1995, št. 1/95. (2) Pri tem gre za t.i. navidezen posel, saj prikriva pravi namen pogodbenih strank, t.j. nadomestno izpolnitev: tako tudi VS sodba III Ips 148/1998 z dne 17. 12. 1998, VSL sklep I Cpg 721/2000 z dne 21. 03. 2001, VSL sklep I Cpg 839/2003 z dne 27. 01. 2005. (3) Tako tudi N. Plavšak v Komentarju Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji, Gospodarski vestnik, Ljubljana 2000, str. 469. (4) Tako tudi N. Plavšak v Uvodnih pojasnilih k Zakonu o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanj, GV založba, Ljubljana 2008, str. 190. (5) Tako tudi N. Plavšak v Komentarju Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji, Gospodarski vestnik, Ljubljana 2000, str. 468, ob upoštevanju, da je bila ureditev po 125 členu ZPPSL primerljiva z ureditvijo po 261. členu ZFPPIPP.