Jedro

Splošne pogoje zavarovanja, ki so sestavni del zavarovalne police, je vnaprej pripravila zavarovalnica. Če je pogodba sklenjena po vnaprej natisnjeni vsebini, ali je kako drugače pripravljena in predlagana od ene pogodbene stranke, je treba nejasna določila razlagati v korist druge stranke (100. člen ZOR).

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Tožnik, dne 19.7.1998 telesno poškodovan na cestno hitrostni dirki, je od toženih strank zahteval plačilo odškodnine. Sodišče prve stopnje je z vmesno sodbo odločilo, da je njegov tožbeni zahtevek utemeljen le proti toženi stranki Zavarovalnici in toženi stranki I. d.o.o. L.. Tožbeni zahtevek proti ostalima toženima strankama je zavrnilo. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožene stranke Zavarovalnice in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo.

Tožena stranka Zavarovalnica vlaga revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in predlaga, naj se sodbi sodišč druge in prve stopnje proti njej spremenita z zavrnitvijo tožbenega zahtevka. Določila zavarovalne police z dne 1.7.1998 v zvezi s splošnimi pogoji za zavarovanje odgovornosti PG-odg/97 so nepravilno uporabljena. Izključena je namreč izključitev iz 1. točke drugega odstavka 3. člena Splošnih pogojev, ki se nanaša na aktivno udeležbo na avtomobilski dirki, ne pa izključitev iz 9. točke tretjega odstavka 3. člena, ki se nanaša na škode, ki jih povzročijo motorna vozila. Sklenjeno zavarovanje obsega odgovornost prireditelja za škodo, ki jo je utrpel aktivni udeleženec - dirkač, v zavarovanje pa niso vključene škode, ki nastanejo v nezgodi, ki jo povzroči motorno vozilo tretjim osebam. Odmik od takšnih splošnih pogojev bi moral biti v polici posebej naveden (peti odstavek 902. člena ZOR). Ker bi šlo v navedenem primeru za večji rizik, bi bila določena višja zavarovalna vsota, poleg tega pa bi bila predpisana tudi višja premija. Višina dogovorjene zavarovalne vsote namreč ne more pokriti odškodninskega zahtevka, saj je bilo v nesreči poškodovanih kar štiriindvajset ljudi, eden pa je umrl. Končno prva tožena stranka poudarja, da je ugotovljena njena odgovornost, čeprav je bil hkrati pravnomočno zavrnjen zahtevek iz naslova odškodninske odgovornosti proti toženi stranki F. klubu iz ..., ki je bila sklenitelj zavarovanja.

Revizija je bila dostavljena Vrhovnemu državnemu tožilstvu RS in pravdnim strankam, ki pa nanjo niso odgovorile.

Revizija ni utemeljena.

Razlaga določil zavarovalne police z dne 1.7.1998, št. 3 in Splošnih pogojev za zavarovanje odgovornosti PG-odg/97 je odločilnega pomena, vendar v povezavi z ostalimi izvedenimi dokazi. Pravna presoja, sprejeta v izpodbijani sodbi, bi ne mogla biti celovita, če ne bi upoštevala izpovedi zaslišanih prič in nekaterih pomembnih dejstev, ki slede iz dopisovanja v zvezi s sklenitvijo zavarovanja. Sodbi sodišč druge in prve stopnje sta v tej smeri sprejeli celovito dokazno in pravno presojo, zaradi česar v reviziji omenjeno nasprotje med razlogi izpodbijane sodbe in med vsebino listin, ki so bile predmet ocene, nima utemeljitve. V postopku torej ni bila storjena vsebinsko zatrjevana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

Toženi stranki F. klub iz ... in Zavarovalnica sta zavarovalno pogodbo iz organizacije športne prireditve mednarodne gorsko hitrostne dirke P. na progi I. - Š. sklenili dne 1.7.1998 in se je nanašala za zavarovanje splošne odgovornosti. Sklenjena zavarovalna pogodba ima sestavine, ki jih predvideva določba prvega odstavka 902. člena ZOR. Njen sestavni del so Splošni pogoji za zavarovanje odgovornosti z oznako PG-odg/97. Vseh določb Splošnih pogojev ni treba posebej ponavljati, saj jih je, kolikor se nanašajo na obravnavani primer, podrobno navedlo sodišče prve stopnje, vsebovani so v razlogih sodbe sodišča druge stopnje, v reviziji pa jih je dobesedno povzela tudi prva tožena stranka - zavarovalnica.

Pri odgovoru na vprašanje, ali je bilo sklenjeno zavarovanje tudi za škodo, ki jo zaradi izvedbe avtomobilistične dirke utrpe gledalci ob progi, je v sodbah nižjih sodišč kot izhodišče upoštevan Pravilnik AMZ Slovenije, ki določa pravice in dolžnosti udeležencev v avtomoto športu na področju države. Organizator dirke mora po določbi točke 90.4 Pravilnika obvezno zavarovati gledalce na vseh dirkah v času dirke in v času treninga. Zato je organizator dirke (druga tožena stranka I.) toženi Zavarovalnici dne 16.5.1998 poslal dopis, v katerem je med drugim sporočala, da potrebujejo tudi zavarovanje za gledalce v vrednosti, kakršno predpisuje Pravilnik AMZS. Zato je bila tudi v izpodbijani sodbi sprejeta dokazna ocena, iz katere izhaja, kakšna je bila volja zavarovanca glede obsega sklenjenega zavarovanja. Brez pridržka se je mogoče strinjati z razlago, po kateri so gledalci ob progi izpostavljeni najmanj enaki nevarnosti kakor sodelujoče osebe organizatorja.

Sklenjeni sta bili dve zavarovanji: prvo po polici št. 1, ki se nanaša na zavarovanje poimensko navedenih funkcionarjev organizatorja, medtem ko se polica s št. 3 očitno nanaša na realizacijo v dopisu z dne 16.5.1998 napovedanega zavarovanja. Sodišči nižjih stopenj sta presodili, da se zavarovanje po slednji polici nanaša na zavarovanje proti tretji osebi, torej na zavarovanje škode, ki lahko nastane gledalcem ob trasi dirke. V tem obsegu je bila sprejeta dokazna ocena, po kateri je glede na vsebino sklenjene police organizator bil lahko prepričan, da je takšno zavarovanje bilo tudi sklenjeno. Gre za oceno izpovedi priče M. G., sicer predstavnika tretje tožene stranke F. kluba, da je takšno zavarovanje sklenil in da je zavarovalnica z njim soglašala. V tem okviru je bila ocenjena tudi izpoved priče J. P. o tem, da je ob sklenitvi zavarovanja M. G. opozoril, naj bi škoda na gledalcih ne bila krita. Tej izpovedi ob oceni ostalih - že navedenih - dokazov sodišče prve stopnje ni sledilo. Gre za dejstva dejanskega stanja, ki so bila preizkušena v postopku na prvi in drugi stopnji, zaradi česar jih v postopku z revizijo ni mogoče znova načenjati (tretji odstavek 370. člena ZPP).

Revizija torej neutemeljeno prikazuje, da je bilo soglasje volj strank sklenjenega zavarovanja skladno s stališčem zavarovalnice, po katerem naj bi z navedeno zavarovalno polico bila iz Splošnih pogojev izključena le izključitev iz 1. točke drugega odstavka 3. člena, ki se nanaša na aktivno udeležbo na avtomobilski dirki, ne pa izključitev iz 9. točke tretjega odstavka 3. člena, ki se nanaša na škode, ki jih povzročijo motorna vozila. Sklenitelj zavarovanja, zavarovanec, po prej opisani dokazni oceni vsebine Splošnih pogojev in obsega zavarovanja ni razumel v obsegu, kakor ga prikazuje revizija. Določbo petega odstavka 902. člena ZOR je mogoče tolmačiti v korist zavarovatelja le ob povsem jasnih določilih police in Splošnih pogojev. Šele potem je mogoče drugačen dogovor oziroma odmik od pogojev v zavarovalni polici posebej navesti.

Splošne pogoje zavarovanja, ki so sestavni del zavarovalne police, je vnaprej pripravila zavarovalnica. Če je pogodba sklenjena po vnaprej natisnjeni vsebini, ali je kako drugače pripravljena in predlagana od ene pogodbene stranke, je treba nejasna določila razlagati v korist druge stranke (100. člen ZOR). Revizijsko sodišče se v celoti strinja z razlago, ki jo sodba sodišča prve stopnje sprejema na svoji sedmi strani, da drugi odstavek 3. člena Splošnih pogojev ob vključitvi jamstva za nesrečo pri aktivni udeležbi na avtomobilskih dirkah privede do nasprotja z 9. točko 3. člena teh pogojev, ki iz zavarovanja izključuje odškodninske zahtevke zaradi škod, ki jih povzročijo motorna vozila. Ob dopustitvi drugačnega dogovora je navedeno nasprotje treba razlagati v korist sklenitelja zavarovanja in ne zavarovalnice. Da je temu tako, sledi iz obvestila, ki ga je prva tožena stranka neposredno po obravnavanem škodnem dogodku poslala svojim območnim in poslovnim enotam in v katerem je predpisala natančnejše določbe za zavarovanje odgovornosti organizatorjev avto moto prireditev. Končno pa Splošni pogoji, ki jih določi en pogodbenik, dopolnjujejo posebne dogovore; če pa se Splošni pogoji in posebni dogovori ne ujemajo, veljajo slednji, torej posebni dogovori. Neprecizna klavzula, vsebovana v Splošnih pogojih, torej ne more biti v škodo zavarovanca. Vse opisano obvelja ne glede na revizijske trditve o tem, da bi ob povečanem riziku zaradi zavarovanja gledalcev morala biti dogovorjena višja zavarovalna vsota in višja premija zavarovanja.

Izpodbijana sodba se je pravilno opredelila do zatrjevanega nasprotja glede zavarovanja, ki naj bi bilo v tem, da je zavarovalno pogodbo sklenila tretja tožena stranka F. klub, zoper katero je bil tožbeni zahtevek zavrnjen, ne pa organizator I. iz I., na katerega se zavarovanje nanaša. V tem obsegu se izpodbijana sodba sklicuje na pogodbo, ki sta jo v zvezi z organizacijo avtomobilistične prireditve sklenili navedeni stranki in iz katere je razvidno, da sta obe in ne le druga tožena stranka kot organizatorja dirke odgovorna za škodo v skladu z določbo 174. člena ZOR. Tretja tožena stranka ni bila ustrezno usposobljena, predvsem pa ni bila registrirana in ni imela potrebnih licenc, da bi lahko sama organizirala prireditev, zaradi česar sta si z navedeno pogodbo obveznosti v zvezi z organizacijo prireditve z drugo toženo stranko razdelili. Revizijsko sodišče sprejema pravno razlago, da je bila tretja tožena stranka izpolnitveni pomočnik druge tožene stranke in da slednja zato ni bila zavarovanec, temveč le sklenitelj zavarovanja.

Neutemeljeno revizijo je po povedanem bilo treba po določbi 378. člena ZPP zavrniti.