Jedro

V primeru, ko je ostalo nerazjasnjeno ali je vročevalec potem, ko obdolžencu ni uspel vročiti osebne pošiljke, le temu pustil pismeno sporočilo, naj bo določenega dne v določeni uri v svojem stanovanju ali na svojem delavnem mestu, da pisanje sprejme, je treba to narazjasnjeno dejstvo razlagati v prid obdolžencu in izhajati iz tega, da vročitev ni bila pravilno opravljena.

Izrek

Pritožbi obdolženega B.O. se ugodi in sklep sodišča prve stopnje r a z v e l j a v i .

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je na podlagi 2. odstavka 368. člena ZKP/1977 pritožbo obdolženega B.O. zoper sodbo istega sodišča z dne 12.2.1993, s katero ga je spoznalo za krivega kaznivega dejanja poškodovanja tuje stvari po 1. odstavku 177. člena KZ RS, zavrglo kot prepozno.

Zoper sklep se zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka pritožuje obdolženi B.O. Višjemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi.

Pritožba je utemeljena.

Pritrditi je treba pritožniku, da ni izkazano, da bi mu bila prvostopenjska sodba vročena v skladu s 121. členom tedaj veljavnega ZKP. Gre namreč za pisanje, ki ga je potrebno osebno vročiti neposredno naslovniku. Kot je razvidno iz povratnice, je bila dostava poskušana dne 27.3.1993, kar je na hrbtni strani tudi zabeleženo, vendar obdolženca takrat ni bilo doma. Nesporno je tudi, da je bil dva dni pozneje pismeni odpravek sodbe vročen obdolženčevi hčeri.

Sodišče prve stopnje je sicer poskušalo ugotoviti tudi ostale okoliščine, ki so pomembne pri oceni, ali je bila vročitev v redu opravljena, vendar pa kaj več od zgoraj navedenega ni dognalo. Tako ni razvidno, ali je vročevalec potem, ko obdolžencu ni uspel vročiti pošiljke, le-temu pustil pismeno sporočilo naj bo določenega dne ob določeni uri v svojem stanovanju ali na svojem delovnem mestu, da pisanje sprejme. V kolikor ni ravnal tako, seveda vročitev ni bila pravilna. Ker je ostalo to dejstvo nerazjasnjeno, si ga je potrebno razlagati v prid obdolžencu in izhajati iz tega, da vročitev sodbe ni bila pravilno opravljena. S tem pa tudi, da je obdolženčeva pritožba naperjena zoper sodbo pravočasna. Izkaže se torej, da je prvostopenjsko sodišče, ki je s pobijanim sklepom obdolženčevo pritožbo zoper prvostopenjsko sodbo kot prepozno zavrglo, ravnalo napak. Izpodbijani sklep je zato v skladu s 3. odstavkom 402. člena ZKP potrebno razveljaviti in na ta način ugoditi obdolženčevi pritožbi. Sodišče prve stopnje bo v skladu s 376. v zvezi s 429. členom ZKP moralo obdolženčevo pritožbo zoper sodbo vročiti okrožnemu državnemu tožilcu, nato pa posredovati zadevo v odločanje višjemu sodišču .