Jedro

Sodišče prve stopnje je v postopku proti mlajšemu mladoletniku napačno uporabilo določila V. odst. 478 čl. ZKP, saj je sejo senata za mladoletnike opravilo in izreklo vzgojni ukrep - ukor prej kot je bila ta razpisana in o njej obveščeni zagovornik ml. mld., ta in njegova mati. Ti o seji niso bili pravilno obveščeni in na njej niso mogli dajati pojasnil, pripomb in predlogov na tam prebrane dokaze v smeri dokazanosti kaznivih dejanj v subjektivnem pogledu. Senat se ni mogel seznaniti tudi z listinami, katere bi kasneje obramba predložila, katere bi naj kazale na to, da tudi izrek vzgojnega ukrepa ni primeren. To pa je ali bi lahko vplivalo na pravilnost sprejete odločitve.

Izrek

Pritožbi zagovornika ml. mld. N. Z. se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločitev.

Obrazložitev

Z v uvodu navedenim sklepom je senat za mladoletnike Okrožnega sodišča v Celju ml. mld. N. Z. zaradi storitve kaznivega dejanja nedovoljene proizvodnje in prometa orožja in razstrelilnih snovi po I. odstavku 310. člena KZ in kaznivega dejanja povzročitve splošne nevarnosti po II. in I. odstavku 317. člena KZ, po določilih I. odstavka 72. člena KZ in členu 76 KZ, izrekel vzgojni ukrep, ukor. Odločeno je bilo še, da po določilih I. odstavka 484. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) stroški kazenskega postopka bremenijo proračun.

Proti temu sklepu se je pritožil zagovornik ml. mld. N. Z. zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka, kršitve ustavnih pravic mld., kršitve kazenskega zakona ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Predlaga, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni ter postopek zoper ml. mld. ustavi, podredno pa, da ga razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločitev pred spremenjenim senatom.

Pritožba je utemeljena.

Po preučitvi zadeve senat za mladoletnike višjega sodišča ugotavlja, da je pritožba zagovornika ml. mld. N. Z. utemeljena v delu, ko ta v njej trdi, da je sodišče prve stopnje ob izdaji izpodbijanega sklepa zagrešilo bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz II. odstavka 371. člena ZKP. V tej kazenski zadevi je predsednica senata za mladoletnike sodišča prve stopnje, po podaji predloga za izrek vzgojnega ukrepa po členu 74 KZ, katerega je proti ml. mld. vložila okrožna državna tožilka, z odredbo z dne 16.2.2007 razpisala sejo senata za mladoletnike za dan 29.3.2007 ob 13. uri. O seji je skladno z določili V. odstavka 478. člena ZKP obvestila državnega tožilca, zagovornika ml. mld. in predstavnika centra za socialno delo, kot ji to nalagajo navedena zakonska določila, ob tem pa preko matere J. Z. tudi ml. mld. N. Z., saj se ji je njuna prisotnost na seji očitno zdela potrebna. Obvestila za vse navedene so izkazana in so ti, razen predstavnika centra ter državnega tožilca na sejo ob 13. uri tudi pristopili. Tam jih je sprejela zgolj predsednica senata, kar potrjuje sama v uradnem zaznamku na listni številki 129 spisa ter navzočim sporočila, da je senat za mladoletnike odločitev v zadevi z izrekom vzgojnega ukrepa - ukora sprejel že prej, ob 12.30 uri. Ob takšni navedbi predsednice senata, katero v celoti potrjuje zatrjevanje pritožnika ni dvoma, da prej navedeni, zlasti zagovornik ml. mld. kateri bi moral biti o seji obveščen, niso dobili pravilnega obvestila in na njej niso mogli prisostvovati, kar pomeni, da je sodišče prve stopnje ravnalo v nasprotju z navedenimi zakonskimi določili.

Navedena kršitev določil kazenskega postopka pa ima ne le po presoji zagovornika ml. mld. ampak tudi sodišča druge stopnje takšen značaj, da je vplivala ali bi vsaj mogla vplivati na pravilnost izdane sodne odločbe. Prav ima pritožnik, da bi lahko ne le on kot zagovornik, ampak tudi ml. mld. in njegova mati na seji dajali pojasnila, pripombe in predloge na tam prebrane dokaze, tudi v smeri, da storitev kaznivih dejan ml. mld. v subjektivnem pogledu ni dokazana, kot meni pritožnik v pritožbi. Najmanj kar je pa bi se senat, če bi tam bil, seznanil z listinami, katere je sodišču predložil zagovornik ml. mld., ko ni za izključiti možnosti, da bi ga morda te prepričale, da izrek vzgojnega ukrepa, pa čeprav le ukora, v danem primeru ni primeren. Gre seveda za presojo, za katero sodišče druge stopnje ne more vedeti kakšna bi bila, kot rečeno, pa po pritožniku zatrjevane ni mogoče izključiti.

Zaradi povedanega je bilo potrebno pritožbi zagovornika ml. mld. N. Z. ugoditi in izpodbijani sklep razveljaviti ter zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo odločitev. Pri sprejemu te bo sodišče prve stopnje moralo odpraviti navedeno bistveno kršitev določb kazenskega postopka, katera je sama po sebi takšna, da narekuje sprejem navedene odločitve. To bo lahko sprejel tudi senat kateri je sprejel sedanjo odločitev, saj se bo postopek šele moral izvesti na način, kot to zahteva zakon. To pa seveda pomeni, da ni prav nobene potrebe, da bi o zadevi odločal popolnoma spremenjen senat.