Jedro

Kupec je po pravnomočnosti sklepa o domiku varovan v svojih pravicah in lahko utemeljeno pričakuje, da bo postal lastnik na javni dražbi kupljene nepremičnine. Izvršilno sodišče mora v sklepu o izročitvi določiti rok, v katerem se je dolžnik dolžan izseliti iz družinske stanovanjske hiše, ne glede na to, da je ta le solastnik na javni dražbi prodane nepremičnine.

Izrek

Pritožba dolžnice se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje z dne 16.8.2006 (pravilno 16.8.2007) potrdi.

Upnika nosita vsak svoje stroške odgovora na pritožbo.

Pritožbi G. D. se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje z dne 13.10.2007 razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s prvim uvodoma navedenim sklepom kupcu G. D. izročilo dolžničin solastni delež 6/12 nepremičnine, vpisane v vl.št. ... k.o. R. S. (točka 1 izreka) in po pravnomočnosti tega sklepa pri tej nepremičnini odredilo vpis lastninske pravice kupca G. D. in izbris tistih pravic in bremen, za katere je tako določeno v sklepu o domiku (točka 2 izreka).

Z drugim uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje predlog kupca G. D. za izselitev dolžnika iz stanovanjske hiše, stoječe na parc.št. ..., vpisane pri vl.št. ... k.o. R. S. zavrnilo.

Proti prvemu sklepu z dne 16.8.2006 (pravilno 16.8.2007) je dolžnica vložila pravočasno pritožbo iz razloga bistvene kršitve določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava (1. in 3. točka I. odstavka 338. Zakona o pravdnem postopku-ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju-ZIZ). Navedla je, da teče poleg nepremičninske izvršbe tudi izvršba na njene osebne prejemke, od katerih ji mesečno odtegujejo 750,00 EUR. Po njenih izračunih je zato terjatev do M. in P. l. S. v celoti prenehala, zato bi moral biti izvršilni postopek v teh dveh zadevah ustavljen. V izvršilnem postopku mora sodišče vseskozi tehtati med interesom upnika po čimprejšnjem plačilu njegove terjatve in dolžnika, da z vračilom dolga ne nosi nesorazmernega bremena. ZIZ daje dolžniku izrecno pravico, da sme zahtevati omejitev izvršbe samo na nekatera sredstva, če zadoščajo za poplačilo terjatve. Neto osebni dohodek dolžnice znaša 1.315,00 EUR mesečno in je z rubežem razpoložljivega dela plače mogoče v celoti poplačati preostale terjatve, zato je vložila tudi predlog za omejitev izvršbe zgolj na rubež razpoložljivega dela njene plače. Pritožnica ocenjuje, da je njen predlog utemeljen, zato ni razlogov za izročitev nepremičnine kupcu in nadaljevanje izvršbe s prodajo njene nepremičnine.

Proti drugemu uvodoma navedenemu sklepu z dne 13.10.2007 je kupec G. D. vložil pravočasno laično pritožbo in navedel, da dolžnici okoliščina, da je bila le solastnica do 6/12 ne daje pravice še naprej bivati v hiši, saj ni več solastnica nobenega deleža nepremičnine in nima pravne podlage za uporabo nepremičnine, zato se mora iz nje izseliti. K pritožbi je priložil dva sklepa Višjega sodišča, iz katerih izhaja, da je sodišče dolžno določiti dolžniku rok za izselitev iz celotne nepremičnine.

Upnika M. in P. kredit in leasing sta v vsak svojem odgovoru na dolžničino pritožbo le-tej nasprotovala in predlagala njeno zavrnitev ter potrditev izpodbijanega sklepa ter priglasila stroške odgovora na pritožbo.

I.) O pritožbi dolžnice zoper sklep z dne 16.8.2006 (pravilno 16.8.2007) Pritožba dolžnice ni utemeljena.

Pritožbeno izpodbijani sklep je sklep, s katerim je sodišče prve stopnje v skladu s I. odstavkom 192. člena ZIZ izročilo dolžničin solastni delež 6/12 nepremičnine, vpisane pri vl.št. ..., k.o. R. S., kupcu G. D. Pri tem je poudariti, kot izhaja tudi iz izpodbijanega sklepa, da je sklep o domiku že postal pravnomočen dne 21.6.2007. Pritožnica je v pritožbi neutemeljeno predlagala omejitev dovoljene izvršbe (na njene nepremičnine), tako da bi se ta opravila samo na njeno plačo. Določba II. odstavka 34. člena ZIZ ji takšno možnost sicer daje, vendar je sodišče prve stopnje njen predlog s sklepom z dne 25.10.2007 (list.št. ...) že pravnomočno zavrnilo (sklep je postal pravnomočen dne 28.12.2007), pri čemer se je pravilno oprlo na določilo 193. člena ZIZ in stališče Ustavnega sodišča RS, v skladu s katerim je kupec po pravnomočnosti sklepa o domiku varovan v svojih pravicah, saj lahko upravičeno pričakuje, da bo postal lastnik na javni dražbi kupljene nepremičnine. Pridobitev lastninske pravice bi lahko preprečila le njegova nezmožnost kupnine, ne pa kakšna druga naknadno nastala okoliščina (odločbe Ustavnega sodišča RS, Up-35/98 z dne 26.2.1998 in Up-77/04 z dne 11.10.2006).

Utemeljenost izpodbijanega sklepa o izročitvi nepremičnine pa ne morejo ovreči tudi nadaljnje pritožbene navedbe, da naj bi bili terjatvi dveh upnikov (P. s. M. d.d. in P. k. in l. S. d.o.o.) že poplačani. Iz spisovne dokumentacije izhaja, da je upnik P. k. in l. S. d.o.o. delno umaknil izvršbo in sodišče prve stopnje je v umaknjenem delu izvršbo pravnomočno ustavilo, v preostalem delu pa teče izvršba naprej. Morebitna nadaljnja plačila pa bo sodišče moralo upoštevalo pri končnem poplačilu upnikov oz. bo imela dolžnica možnost predlagati nasprotno izvršbo zoper tiste upnike, ki bodo prejeli več, kot znaša njihova terjatev (67. člen ZIZ). Iz priloženega spisa I 02/00727 izhaja, da je sodišče zaradi poplačila terjatve upnika P. s. M. d.d. s sklepom z dne 27.3.2006 izvršbo ustavilo (odločba je postala pravnomočna dne 10.4.2006), kar je dolžnica v izvršbi na njene nepremičnine tudi opozorila in predlagala ustavitev nepremičninske izvršbe za tega dolžnika (vloga z dne 11.5.2006, opr.št. 109-110), o kateri pa sodišče prve stopnje še ni odločilo (bo moralo kot o ugovoru po izteku roka, 56. člen ZIZ). Navedeno pa ne more vplivati na pritožbeno izpodbijani sklep o izročitvi nepremičnine kupcu, saj teče izvršba na dolžničine nepremičnine tudi na predlog drugih upnikov (J. s. R. za regionalni razvoj in ohranjanje poseljenosti slovenskega podeželja ter R. H., za terjatve katerih pritožnica niti ne zatrjuje, da bi bili že plačani), kupec pa ima ob že navedem upravičeno pričakovanje, da postane lastnik na dražbi kupljenega deleža nepremičnine.

Glede na navedeno je dolžničina pritožba neutemeljena, zato jo je pritožbeno sodišče zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), pri tem pa tudi ni zasledilo kršitev, na katere mora ob pritožbenem preizkusu paziti po uradni dolžnosti (II. odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ).

Ker upnika z odgovorom na pritožbo nista z ničemer prispevala k dodatni razjasnitvi zadeve na pritožbeni stopnji, nista upravičena do povračila stroškov pritožbenega postopka, saj le-ti ne predstavljajo potrebnih stroškov v smislu I. odstavka 155. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

II.) O pritožbi kupca G. D. zoper sklep z dne 13.10.2007 Pritožba je utemeljena.

Pritožniku je pritrditi, da bi moralo sodišče prve stopnje v sklepu o izročitvi nepremičnine tudi odločiti, kdaj se je dolžnica dolžna izseliti iz stanovanjske hiše (II. odstavek 192. člena ZIZ). Pritožnik ima namreč prav, da okoliščina, da dolžnica ni bila izključna lastnica nepremičnine, ampak je bila le solastnica in je bil njen delež 6/12, ne pomeni, da ima še vedno pravico bivati v hiši. Dolžničin solastninski delež je bil namreč na javni dražbi prodan in s tem je odpadla pravna podlaga uporabljati to nepremičnino. Okoliščina, da je preostali delež 6/12 v lasti tretje osebe in da nepremičnina ni fizično razdeljena pa ne vpliva na dejstvo, da dolžnica ni več lastnica niti solastnica predmetne nepremičnine in nima pravic, ki izhajajo iz lastninskega upravičenja (uporabljati stvar), zato se mora iz družinske stanovanjske hiše izseliti.

Glede na navedeno je pritožbi kupca G. D. ugoditi in izpodbijani sklep razveljaviti ter vrniti zadevo sodišču prve stopnje v novo odločanje (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Pri novem odločanju bo moralo sodišče prve stopnje postopati v skladu z že navedenim in v skladu z II. odstavkom 192. člena ZIZ odločiti, kdaj oz. v kakšnem roku se je dolžnica dolžna izseliti iz družinske stanovanjske hiše.