Jedro

Če se ugotovitve izvedencev glede bistvenih vprašanj razlikujejo, je treba nasprotja odpraviti oziroma razčistiti po postopku, kot ga določa 254. člen ZPP. Če sodišče cenitev enega od izvedencev oceni kot pravilno in prepričljivo, pa mora razloge za svojo oceno v obrazložitvi odločbe pojasniti.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu, to je: - v I. točki izreka glede skupne vrednosti solastnih nepremičnin nad zneskom 134.446,97 EUR, glede vrednosti solastniškega deleža predlagatelja nad zneskom 67.223,48 EUR, glede vrednosti solastniških deležev nasprotnih udeležencev nad zneskom 22.407,83 EUR, glede vrednosti nepremičnin, ki pripadajo v izključno last predlagatelja do zneska 55.949,70 EUR, glede vrednosti nepremičnin, ki pripadajo v izključno last nasprotnim udeležencem nad zneskom 78.497,27 EUR in glede vrednosti nepremičnin, ki odpade na posameznega nasprotnega udeleženca nad zneskom 26.165,75 EUR, - v II. točki izreka nad zneskom 3.757,93 EUR in - v III. točki izreka nad zneskom 11.273,79 EUR, razveljavi ter zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom v zvezi s popravnim sklepom z dne 10. 12. 2013 odločilo, da se nepremičnine, parc. št. 131/1, 132/1, 133/1, 133/2, 134, 154/1, 154/2, 133/4, 164, 165, 166, 167 in 168, vse k. o. X., v skupni vrednosti 138.694,98 EUR, ki so v solasti predlagatelja do ½, v vrednosti 69.347,49 EUR, in nasprotnih udeležencev vsakega do 1/6, v vrednosti 23.115,83 EUR, razdelijo tako, da predlagatelj postane izključni lastnik parc. št. 131/1, 132/1, 154/1, 154/2, 164, 165, 166, 167 in 168, v skupni vrednosti 52.932,06 EUR, nasprotni udeleženci pa postanejo vsak do 1/3 solastniki parc. št. 133/1, 133/2, 134 in 133/4, v skupni vrednosti 85.762,91 EUR oziroma vsak v vrednosti po 28.587,63 EUR (I. točka izreka). Nasprotni udeleženci so dolžni predlagatelju plačati razliko med vrednostjo nepremičnin, ki so jih prejeli v last in vrednostjo nepremičnin, ki jim pripada glede na njihov solastniški delež, kar znaša za vsakega 5.471,81 EUR (II. točka izreka). Do celotnega poplačila terjatve v višini 16.451,43 EUR ima predlagatelj na parc. št. 133/1, 133/2, 134 in 133/4, vse k. o. X., zakonito zastavno pravico (III. točka izreka). Nasprotni udeleženci so dolžni predlagatelju povrniti tudi njegove stroške postopka v višini 469,08 EUR (IV. točka izreka).

2. Zoper I. II. in III. točko izreka sklepa (glede vrednosti nepremičnin in solastniških deležev ter višine denarnih izplačil) vlagajo pritožbo nasprotni udeleženci. Navajajo, da je sodišče zmotno ugotovilo vrednost posameznih nepremičnin in posledično zmotno določilo višino denarnega zneska, ki so ga dolžni plačati predlagatelju. Glede vrednosti hiše na naslovu V. 14 se v spisu nahajata dve strokovno neoporečni izvedenski mnenji različnih izvedencev. Sodišče bi zato moralo vrednost hiše določiti po aritmetični sredini obeh cenitev. Sodišče ni pojasnilo, zakaj je cenitev Z. v tem delu neprepričljiva in neupoštevna, zato je podana kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Pripomb, ki so jih nasprotni udeleženci podali na cenitev izvedenca L., sodišče ni poslalo izvedencu v odgovor, kar predstavlja nadaljnjo kršitev postopka. Izvedenec Z. je v odgovoru z dne 3. 1. 2013 navedel vrednosti posameznih parcel, pri čemer je pri vrednotenju pasivnega dela zemljišča na parc. št. 154/1 in 133/1 uporabil omejitveni faktor 0,30. Sodišče je odgovor izvedenca prezrlo in vsa stavbna zemljišča v škodo nasprotnih udeležencev ovrednotilo po 25,01143296 EUR/m2. Poleg tega je stavbno zemljišče pod hišo V. 14 upoštevano dvakrat, tako v vrednosti hiše (po izvedencu L.) kot v vrednosti parc. št. 133/2 (po izvedencu Z.). Upoštevaje pravilne vrednosti nepremičnin so nasprotni udeleženci dolžni predlagatelju plačati vsak od njih 3.757,93 EUR in ne 5.471,81 EUR. Predlagajo, da pritožbeno sodišče sklep v izpodbijanem delu ustrezno spremeni oziroma razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

3. Predlagatelj je odgovoril na pritožbo in predlagal njeno zavrnitev.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je z namenom ugotovitve vrednosti stavbnih zemljišč (parc. št. 133/1, 133/2, 134, 154/1, 154/2 in 133/4, vse k. o. X.) in na njih stoječih objektov (stanovanjska hiša - V. 13, stanovanjska hiša - V. 14, kurilnica, hlev za živino, garaža in bazen), angažiralo sodnega izvedenca gradbene stroke M. Z. Predlagatelj je ugovarjal cenitvi stanovanjske hiše na naslovu V 14., ki jo je sodni izvedenec M. Z. ocenil na 16.261,97 EUR in predlagal, da sodišče v tem delu dopolni dokazovanje z novim izvedencem. Sodišče je njegovemu predlogu ugodilo in postavilo novega izvedenca gradbene stroke J. L., ki je stanovanjsko hišo ocenil na 26.500,00 EUR.

6. Iz razlogov sklepa je razvidno, da je sodišče prve stopnje upoštevalo vrednost stanovanjske hiše, kot jo je ocenil sodni izvedenec J. L. (26.500,00 EUR). Sodišče sicer v razlogih sklepa navaja, da je vrednost stanovanjske hiše po obeh izvedencih 26.500,00 EUR, kar pa ne drži, saj je izvedenec M. Z. stanovanjsko hišo ocenil na 16.261,97 EUR. Sodišče pri tem ne pojasni, zakaj je za podlago svoje odločitve vzelo cenitev izvedenca J. L. in zakaj ni upoštevalo cenitve izvedenca M. Z. Nasprotni udeleženci so v postopku izjavili, da sprejemajo izvedensko mnenje izvedenca I. Z. (skupaj z odgovorom z dne 3. 1. 2013), cenitvi izvedenca J. L. pa so ugovarjali in nanjo podali pripombe. Pritožba sicer nima prav, ko navaja, da bi moralo sodišče kot relevantno vrednost hiše upoštevati aritmetično sredino med cenitvama obeh izvedencev. Če se ugotovitve izvedencev glede bistvenih vprašanj razlikujejo, je treba nasprotja odpraviti oziroma razčistiti po postopku, kot ga določa 254. člen ZPP (1). Če sodišče cenitev enega od izvedencev oceni kot pravilno in prepričljivo, pa mora razloge za svojo oceno v obrazložitvi odločbe pojasniti (2). Sklep torej v tem delu nima razlogov o odločilnih dejstvih in ga ni mogoče preizkusiti, kar predstavlja bistveno kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP (3).

7. Sodišče prve stopnje v razlogih sklepa navaja, da je vrednost stavbnih zemljišč (parc. št. 133/1, 133/2, 134, 154/1, 154/2 in 133/4, vse k. o. X.) ugotovilo na podlagi cenitve sodnega izvedenca M. Z. Sodni izvedenec je v odgovoru na pripombe nasprotnih udeležencev z dne 3. 1. 2013 navedel vrednosti posameznih nepremičnin, pri čemer je pri izračunu vrednosti parc. št. 133/1 in 154/1 v delu, v katerem se nahajata v varovalnem območju daljnovoda, upošteval omejitveni faktor 0,30. Sodišče prve stopnje je vsa stavbna zemljišča ovrednotilo po enotni ceni (25,01142954 EUR/m2), pri čemer ni pojasnilo, zakaj cenitvi izvedenca v delu, ki se nanaša na parc. št. 133/1 in 154/1, ni sledilo. Sklep tudi v tem delu nima razlogov o odločilnih dejstvih in ga zato ni mogoče preizkusiti.

8. Pritožbeno sodišče je zato sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (4) razveljavilo in zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek, saj ugotovljenih pomanjkljivosti glede na njihovo naravo ne more odpraviti pritožbeno sodišče samo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 354. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP). Sodišče naj v novem postopku pazi tudi, da stavbno zemljišče pod stanovanjsko hišo na naslovu V 14, s površino 36 m2 (parc. št. 133/2), pri vrednotenju nepremičnin ne bo upoštevano dvakrat. Iz vsebine izvedenskih mnenj namreč izhaja, da sta sporno stavbno zemljišče upoštevala tako izvedenec M. Z. pri oceni vrednosti stavbnih zemljišč kot izvedenec J. L. pri cenitvi stanovanjske hiše. 9. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

(1) Zakon o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 73/2007 in nasl.).

(2) Izvedensko mnenje je dokaz in kot tak je predmet dokazne ocene.

(3) Zakon o nepravdnem postopku (Ur. l. SRS, št. 30/1986 in nasl.).

(4) V I. točki izreka (glede skupne vrednosti solastnih nepremičnin nad zneskom 134.446,97 EUR, glede vrednosti solastniškega deleža predlagatelja nad zneskom 67.223,48 EUR, glede vrednosti solastniških deležev nasprotnih udeležencev nad zneskom 22.407,83 EUR, glede vrednosti nepremičnin, ki pripadajo v izključno last predlagatelju do zneska 55.949,70 EUR, glede vrednosti nepremičnin, ki pripadajo v izključno last nasprotnim udeležencem nad zneskom 78.497,27 EUR in glede vrednosti nepremičnin, ki odpade na posameznega nasprotnega udeleženca nad zneskom 26.165,75 EUR), v II. točki izreka nad zneskom 3.757,93 EUR in v III. točki izreka nad zneskom 11.273,79 EUR.