Jedro

Tožnikove nepremičnine ne ležijo v območju gradnje. Tožnik ni mejaš investitorjevega gradbenega posega. Tožnik torej ni utemeljil svoje udeležbe v upravnem postopku po 1. ali 2. alineji drugega odstavka 36. člena GZ. Prav tako ni utemeljil vpliva nameravane gradnje na njegove pravice ali pravne koristi oz. na nepremičnino. Brez konkretnih navedb o vplivu nameravane gradnje pa ni izkazan pravni interes za udeležbo v tujem upravnem postopku. Sodišče je opravilo narok za glavno obravnavo tudi iz razloga, da bi v okviru materialno procesnega vodstva tožnika spodbudilo k pojasnilu, zakaj teh dejstev ni navedel že v upravnem postopku.

Izrek

I.Tožba se zavrne.

II.Tožeča stranka nosi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Uvodno o upravnem postopku

1.Z izpodbijanim sklepom je tožena stranka zavrnila zahtevo tožeče stranke za vstop v postopek izdaje gradbenega dovoljenja za gradnjo cestne ureditve, objektov in pripadajoče komunalne infrastrukture na območju priključka Gaberke - sklop D v sklopu izgradnje državne ceste pod klasifikacijsko št. CSI 21111 - Avtoceste, hitre ceste in glavne ceste.

2.Odločitev, da tožeča stranka ne izkazuje pravnega interesa za sodelovanje v navedenem upravnem postopku, temelji na 36. členu Gradbenega zakona (v nadaljevanju GZ), ki določa osebe, ki so lahko stranski udeleženci v postopku izdaje gradbenega dovoljenja. Tožena stranka je ugotovila, da se zahtevek investitorja nanaša na gradnjo cestne ureditve, objektov in pripadajoče komunalne infrastrukture na območju priključka Gaberke - sklop D v sklopu izgradnje državne ceste pod klasifikacijsko št. CSI 21111 - Avtoceste, hitre ceste in glavne ceste, na nepremičninah parcele 1217/4, 1217/7, 1282/4, 1282/6, 336/10, 336/9, 338/2, 339/3, 339/8, 340, 341/2, 351/2, 368/2, 341/1, 351/1, 351/3, 356/2, 375/3, 375/6, 357, 1217/6 1282/5, vse katastrska občina Škale, in parcele 1069/13, 1069/9, 1069/10 1071/5, 1071/7, 1072/11, 1072/12, 1072/16, 1085/9, 1115/27, 1115/28,1115/30, 1115/31, 1115/32, 1115/34, 1382/2, vse katastrska občina ... Iz izpodbijanega sklepa izhaja, da je tožeča stranka svojo zahtevo v upravnem postopku utemeljevala z gradnjo viadukta Ravne 1, ki pa ni predmet zahtevka investitorja. Viadukt Ravne 1 je po določilih Uredbe o državnem prostorskem načrtu za državno cesto od priključka Velenje jug do priključka Slovenj Gradec (v nadaljevanju DPN) predviden tako, da se levi objekt nahaja od km 11,0 do km 11,2 in desni objekt od km 10,9 do km 11,2, medtem ko je priključek Gaberke predviden od km 12,6 do km 13,2. Nadalje zemljišča, na katera se je sklicevala tožeča stranka, ne ležijo v območju priključka Gaberke. Tožena stranka se je še opredelila do navedb tožeče stranke, ki se nanašajo na odprte sodne postopke in ocenila, da ti niso v ničemer povezani s postopkom izdaje gradbenega dovoljenja, niti ne predstavljajo podlage za sodelovanje v postopku izdaje gradbenega dovoljenja po 36. členu GZ.

Povzetek bistvenih navedb strank v upravnem sporu

3.Tožeča stranka je upravni akt izpodbijala iz formalnih tožbenih razlogov nepravilne uporabe materialnega prava in zmotne ter nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Navajala je, da je tožena stranka odločila samo o enem od dveh zahtevkov tožeče stranke. Toženi stranki je očitala nepravilno uporabo prvega odstavka 213. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), ker ni odločila o bistvenem delu zahtevka tožeče stranke, in sicer pod točka A, v kateri se je zavzemala za status stranke v vseh postopkih za izdajo gradbenih dovoljenj po DPN.

4.Tožeča stranka je navajala, da je tožena stranka pravilno ugotovila, da tožeča stranka ni mejaš posega, na katerega se nanaša zahtevek investitorja. Toženi stranki pa je očitala, da glede dela zahtevka, ki ga je z izpodbijanim sklepom zavrnila, ni pravilno in popolno odločila o dejanskem stanju zadeve, ker ni uporabila 3. alinee drugega odstavka 36. člena GZ, ki določa, da bi morala tožena stranka upoštevati pravni interes tožeče stranke. Tožeča stranka uveljavlja svoj pravni interes, saj gre pri izgradnji državne ceste po DPN za enovit, enoten in en linijski inženirski objekt, ki z vsakim svojim zgrajenim delom bistveno vpliva na druge, še nezgrajene dele istega objekta. Na takšen način sta povezana tudi odcep Gaberke, ki je predmet postopka, in viadukt Ravne 1. Odcep Gaberke namreč določa točno takšno rešitev viadukta Ravne 1 in točno tam, kot je viadukt Ravne 1 prostorsko umeščen v DPN. Iz tega izhaja, da viadukta Ravne 1 ne bo mogoče zgraditi drugače, kot je določeno v DPN, od tistega trenutka dalje, ko se bo začela gradnja prvega posameznega objekta, na kateremkoli delu trase linijskega inženirskega objekta. Viadukt Ravne 1 pa je po DPN postavljen na mejah s parcelami v solastništvu tožeče stranke.

5.Tožeča stranka je nadalje navajala, da je zaradi določil v DPN in proti DPN sprožila dva sodna postopka. Prvi je upravni spor pred Upravnim sodiščem v Celju IV U 162/2019, drugi je postopek pred Ustavnim sodiščem Republike Slovenije U-l-120/19, ki je v stanju preizkusa zadeve. Obe zadevi sta sproženi zaradi bistvene napake v DPN. Obe sodni zadevi bosta lahko vplivali na umestitev viadukta Ravne 1 v prostor, zato ni mogoče začeti z gradnjo na kateremkoli odseku linijskega inženirskega objekta po DPN, dokler obe zadevi ne bosta končani. Tožeča stranka je zato zahtevala, da ji tožena stranka dodeli status stranke v vseh postopkih, ki bi jih pričel investitor zaradi kateregakoli posega v prostor na podlagi DPN.

6.Tožeča stranka je predlagala, da sodišče odpravi izpodbijani sklep in naloži toženi stranki, da tožeči stranki dodeli status stranke v postopku v vseh postopkih za izdajo gradbenih dovoljenj po DPN. Zahtevala je še povrnitev stroškov postopka v pavšalni višini 150,00 EUR.

7.Tožena stranka je v odgovoru na tožbo navajala, da je tožeča stranka podala zahtevo za vstop v postopke za izdajo gradbenih dovoljenj, za katere je pravna podlaga DPN, in za vstop v postopek izdaje gradbenega dovoljenja za gradnjo na odseku državne ceste Velenje jug - Slovenj Gradec jug, sklop D - Gaberke. Glede na dejstvo, da je v zvezi z DPN tožena stranka prejela le eno vlogo za izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo cestne ureditve, objektov in pripadajoče komunalne infrastrukture na območju priključka Gaberke - sklop D, je zahtevo investitorja obravnavala v sklopu tega postopka. S tem jo je obravnavala v vseh postopkih, ki jih vodi v zvezi z DPN in ni pravilna trditev, da ni bilo odločeno o zahtevi glede vseh postopkov na podlagi podanih vlog za izdajo gradbenih dovoljenj po DPN.

8.V zvezi z zatrjevanim pravnim interesom je tožena stranka navajala, da je tožeča stranka svojo zahtevo utemeljevala z gradnjo viadukta Ravne 1, ki pa ni predmet zahtevka investitorja. Viadukt Ravne 1 je po določilih DPN predviden na drugem območju (levi objekt se nahaja od km 11,0 do km 11,2 in desni objekt od km 10,9 do km 11,2) kot priključek Gaberke (od km 12,6 do km 13,2). Nadalje zemljišča, na katera se sklicuje predlagatelj, ne ležijo v območju priključka Gaberke. Investitor vloge za viadukt Ravne 1 še ni podal. Trditve tožeče stranke o vplivanju gradnje na posameznem odseku na umestitev viadukta Ravne 1 v prostor je tožena stranka označila kot netočne. DPN predstavlja pravno podlago za izdajo gradbenega dovoljenja. Viadukt Ravne 1 se bo lahko zgradil le tako, kot to določa DPN, zato izvedba priključka Gaberke, ki mora biti prav tako skladna z DPN, sama po sebi na umestitev viadukta Ravne 1 v prostor ne vpliva. Ta je že določen z DPN in ne more biti izveden drugače, kot to določa DPN.

Dokazni sklep

9.Sodišče je v zadevi opravilo narok za glavno obravnavo, na katerem je v dokazne namene pogledalo in prebralo listine upravnega spisa in listinske dokaze, ki jih je tožeča stranka predložila v predmetnem upravnem sporu (priloge A1-A4).

K I. točki izreka

10.Tožba ni utemeljena.

11.Nobenega dvoma ni o tem, da je tožeča stranka pred upravnim organom zahtevala vstop v upravne postopke. Prizadevala si je za priznanje položaja stranskega udeleženca. Tožena stranka ni prerekala tožbenih trditev, da je tožeča stranka svojo zahtevo oblikovala v dveh delih tako, da jo je postavila kot splošno zahtevo za priznanje položaja stranskega udeleženca v kateremkoli postopku za izdajo gradbenih dovoljenj, za katere je pravna podlaga DPN, nadalje pa kot zahtevo za priznanje tega položaja v postopku, začetem na podlagi vloge DARS d. d. z dne 8. 7. 2019 za izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo na odseku državne ceste Velenje jug - Slovenj Gradec jug, sklop D - Gaberke. Četudi tožena stranka o delu zahtevka ni odločila, ta okoliščina sama po sebi ne zadostuje za zaključek, da je podan utemeljen izpodbojni razlog glede odločitve o delu zahtevka, o katerem je tožena stranka z izpodbijanim sklepom odločila in ki je predmet sodnega nadzora v tem upravnem sporu. V upravnem sporu so namreč upoštevne le bistvene kršitve pravil postopka, kot take pa so v 2. točki prvega odstavka 27. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) opredeljene kršitve, ki so vplivale ali bi lahko vplivale na zakonitost oziroma pravilnost odločitve, sprejete v izpodbijanem aktu. Vpliva opustitve odločitve o zahtevku tožeče stranke za vstop v katerikoli postopek za izdajo gradbenega dovoljenja po DPN na odločitev v izpodbijanem sklepu (glede udeležbe v konkretnem upravnem postopku) pa sodišče ne prepozna in ga tudi tožeča stranka v okviru tožbenih navedb ni zatrjevala. Oba zahtevka za vstop v postopek je tožeča stranka utemeljevala z istimi navedbami, te pa so bile, kot bo pojasnjeno v nadaljevanju, v celoti predmet presoje v izpodbijanem sklepu.

12.Predmet sodne presoje je tako odločitev o zavrnitvi stranske udeležbe tožeče stranke v postopku izdaje gradbenega dovoljenja. Pri tem je bistvenega pomena, da se je presojal njen pravni interes za sodelovanje v postopku za izdajo gradbenega dovoljenja za priključek Gaberke - sklop D, ki je del načrtovane prostorske ureditve v okviru DPN.

13.Splošna določba, ki ureja položaj stranskega udeleženca v upravnem postopku, je 43. člen ZUP. Po tej določbi se ima pravico udeleževati postopka tudi oseba, ki izkaže pravni interes. Pravni interes izkaže oseba, ki zatrjuje, da vstopa v postopek, zaradi varstva svojih pravnih koristi (prvi odstavek 43. člena ZUP). Stranski udeleženec je samo tisti, ki varuje kakšno svojo pravno korist v upravni stvari, ki je predmet upravnega postopka, in kolikor jo v tem upravnem postopku sploh lahko varuje. Obstajati mora torej določeno razmerje stranskega udeleženca do upravne stvari, ki je predmet konkretnega upravnega postopka. To razmerje vzpostavlja materialni predpis, iz katerega je razvidno tudi, ali ima oziroma kdo ima lahko kakšno pravno korist v upravni stvari, o kateri se odloča v upravnem postopku.

14.Pravna korist je neposredna, na zakon ali drug predpis oprta osebna korist (drugi odstavek 43. člena ZUP). Korist je osebna, če se nanaša neposredno na osebo, ki jo uveljavlja, neposredna pa je, če obstaja in je aktualna v trenutku odločanja v upravnem postopku. Korist je pravna, če se opira na zakon ali drug zakoniti predpis. Dejanskega interesa v upravnem postopku ni mogoče uveljavljati.

15.Medtem ko ZUP vsebuje splošne določbe, ki urejajo udeležbo stranskih udeležencev v upravnem postopku, pa je zakonodajalec za ureditev udeležbe stranskih udeležencev v postopkih izdaje gradbenih dovoljenj uporabil pooblastilo za ureditev odstopanj od pravil splošnega upravnega postopka. Postopek mora biti prilagojen naravi upravnega področja in posebnostim pravnih razmerij na tem področju ter namenu upravnega delovanja, hkrati pa mora olajšati uporabo in izvršitev materialnega predpisa. Tako drugi odstavek 36. člena GZ vsebuje specialno določbo o tem, kdo so lahko stranski udeleženci v postopku izdaje gradbenega dovoljenja. Po navedenem določilu GZ je stranski udeleženec lahko: - lastnik nepremičnine in imetnik druge stvarne pravice na nepremičnini, ki je predmet izdaje gradbenega dovoljenja; - lastnik zemljišča, ki meji na nepremičnine, na katerih je nameravana gradnja, razen če pristojni upravni organ za gradbene zadeve ugotovi, da gradnja nanj ne vpliva; - druga oseba, če izkaže, da bi nameravana gradnja zaradi svojega vpliva med gradnjo in po njej lahko vplivala na njene pravice in pravne koristi oziroma na njeno nepremičnino, pri čemer se za pravno korist šteje zlasti korist, ki se nanaša na namensko rabo zemljišča oziroma objekta, na ukrepe za zmanjšanje emisij, odmike od parcelnih meja in sosednjih stavb, ukrepe za preprečevanje širjenja požara na sosednje objekte, dostope in površine za gašenje in reševanje ter mehansko odpornost in stabilnost nepremičnine v lasti stranskega udeleženca, in - druge osebe, če tako določa zakon.

16.Glede na navedeno je tožena stranka kot upravni organ ravnala pravilno, ko je pogoje za udeležbo tožeče stranke v postopku izdaje gradbenega dovoljenja presojala na podlagi določbe drugega odstavka 36. člena GZ.

17.Tožeča stranka ni oporekala ugotovitvi tožene stranke, da se je zahtevek investitorja nanašal na gradnjo cestne ureditve, objektov in pripadajoče komunalne infrastrukture na območju priključka Gaberke - sklop D v sklopu izgradnje državne ceste pod klasifikacijsko št. CSI 21111 - Avtoceste, hitre ceste in glavne ceste, na nepremičninah parcele 1217/4, 1217/7, 1282/4, 1282/6, 336/10, 336/9, 338/2, 339/3, 339/8, 340, 341/2, 351/2, 368/2, 341/1, 351/1, 351/3, 356/2, 375/3, 375/6, 357, 1217/6 1282/5, vse katastrska občina 957 Škale, in parcele 1069/13, 1069/9, 1069/10 1071/5, 1071/7, 1072/11, 1072/12, 1072/16, 1085/9, 1115/27, 1115/28,1115/30, 1115/31, 1115/32, 1115/34, 1382/2, vse katastrska občina ... V upravnem postopku se je tožeča stranka sklicevala na solastništvo nepremičnin s parcelama 911/8 in 977/9, obe katastrska občina 000 B. Ugotovitve tožene stranke, da nepremičnini, na kateri se je sklicevala tožeča stranka, ne ležita na območju priključka Gaberke, tožeča stranka ni izpodbijala in jo zato sodišče šteje kot del pravilno ugotovljenega dejanskega stanja. Pri tem sodišče izpostavlja, da je tožeča stranka tožbeno izrecno navedla, da je tožena stranka pravilno navajala, da tožeča stranka ni mejaš posega, na katerega se nanaša zahtevek investitorja. Glede na tako ugotovljeno dejansko stanje v upravnem postopku, ki tožbeno ni sporno, pa tožeča stranka svoje udeležbe v upravnem postopku ni mogla graditi na določbah 1. in 2. alinee drugega odstavka 36. člena GZ (lastništvo nepremičnine, ki je predmet izdaje gradbenega dovoljenja, ali lastništvo nepremičnine, ki meji na nepremičnino, ki je predmet izdaje gradbenega dovoljenja) in tega tožbeno tudi ni zatrjevala.

18.Edina možnost za udeležbo tožeče stranke v postopku je tako v izkazanosti vpliva nameravane gradnje (med gradnjo ali po njej) na njene pravice ali pravne koristi oziroma na njeno nepremičnino (3. alinea drugega odstavka 36. člena GZ). Oseba, ki zahteva udeležbo v postopku, mora v svoji vlogi navesti, v čem je njen pravni interes (četrti odstavek 43. člena ZUP). Podobno določa tudi drugi odstavek 142. člena ZUP. Uzakonja dolžnost osebe, ki zahteva udeležbo v postopku, da mora v svoji vlogi izrecno navesti, v čem je njen pravni interes, in, če je mogoče, predložiti tudi dokaze. Ta določba velja tudi za stranske udeležence (peti odstavek 142. člena ZUP). Ker gre za procesno predpostavko, morajo okoliščine, s katerimi stranka utemeljuje njen obstoj, izhajati iz zahteve. V konkretni zadevi je tožena stranka s pozivom z dne 23. 12. 2019 tožečo stranko opozorila na določbo 36. člen GZ, povzela njeno vsebino in tožečo stranko med drugim pozvala, da naj v skladu z navedeno določbo navede razloge za udeležbo v postopku. Tožeča stranka se je na poziv tožene stranke odzvala in je zahtevo dopolnila, vendar pa je tožena stranka po presoji sodišča pravilno ugotovila, da tožeča stranka s podanimi navedbami pravnega interesa ni izkazala.

19.Ker je bila predmet upravnega postopka izdaja gradbenega dovoljenja za priključek Gaberke, je bila dolžnost tožeče stranke v tem, da poda navedbe, ki bodo izkazovale obstoj zakonskih kriterijev za udeležbo v navedenem upravnem postopku. Tako bi tožeča stranka morala izkazati, da bi gradnja priključka Gaberke lahko vplivala na njene pravice in pravne koristi oziroma na njeno nepremičnino v smislu zgoraj citirane 3. alinee drugega odstavka 36. člena GZ. Tovrstne navedbe pa so povsem izostale in jih tožeča stranka v upravnem postopku ni podala niti po pozivu k dopolnitvi zahteve. V dopolnjeni zahtevi se je namreč tožeča stranka sklicevala na vpliv začetka gradnje priključka Gaberke (ali kateregakoli drugega dela državne ceste, ki je predmet DPN) na umestitev viadukta Ravne 1 v prostor, ne da bi pojasnila vpliv gradnje kateregakoli odseka državne ceste (Gaberke, Ravne 1 ali drugega odseka) na svoje pravice, koristi ali nepremičnine. Zgolj gola navedba v dopolnjeni zahtevi, da je solastnica nepremičnin, ki so zajete v DPN, ne zadostuje za izkazanost pravnega interesa. Svojega pravnega interesa torej sploh ni utemeljila, brez konkretnih navedb o vplivu nameravane gradnje pa ni izkazan pravni interes za udeležbo v tujem upravnem postopku.

20.Šele tožbeno je tožeča stranka trdila, da s svojimi nepremičninami meji na viadukt Ravne 1, vendar gre v tem delu za nedovoljeno tožbeno novoto. Procesno izhodišče za obravnavanje dejanskega stanja v upravnem sporu je določeno v tretjem odstavku 20. člena ZUS-1, ki določa, da stranke v upravnem sporu ne smejo navajati dejstev in predlagati dokazov, če so imele možnost navajati ta dejstva in predlagati te dokaze v postopku pred izdajo akta. Način in natančnejši pogoji za uveljavljanje tožbenih novot so določeni v 52. členu ZUS-1. Ta določa, da lahko tožnik v tožbi navaja nova dejstva in nove dokaze, vendar pa mora obrazložiti, zakaj jih ni navedel že v postopku izdaje upravnega akta. Nova dejstva in novi dokazi se lahko upoštevajo kot tožbeni razlogi le, če so obstajali v času odločanja na prvi stopnji postopka izdaje upravnega akta in če jih stranka upravičeno ni mogla predložiti oziroma navesti v postopku izdaje upravnega akta. Tudi iz razloga, da bi v okviru materialno procesnega vodstva tožečo stranko spodbudilo k pojasnilu, zakaj tega dejstva ni navedla že v upravnem postopku, je sodišče 15. 9. 2023 opravilo narok za glavno obravnavo. Pravilno vabljena tožeča stranka se vabilu na narok ni odzvala in svojega izostanka z naroka tudi ni opravičila. Tako tožeča stranka ni obrazložila navajanja novot v upravnem sporu in posledično tudi ni upravičila svoje pasivnosti v upravnem postopku. Sodišče zato šteje, da je pasivnost v upravnem postopku posledica neskrbnosti in jo je tako mogoče pripisati krivdi tožeče stranke. Po navedenem sodišče ocenjuje, da gre za nedovoljeno tožbeno novoto, zato je ni upoštevalo.

21.V preostalem delu pa tožeča stranka dejanskih ugotovitev tožene stranke ni izpodbijala. Z izrecno uveljavljenim tožbenim razlogom nepravilno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja je tožeča stranka po vsebini pravzaprav uveljavljala kršitev postopkovnih določb, ki se nanašajo na položaj stranke v postopku izdaje gradbenega dovoljenja. Trdila je namreč, da je tožbeni razlog zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja podan, ker je tožena stranka stransko udeležbo presojala le iz vidika 2. alinee, ne pa tudi 3. alinee drugega odstavka 36. člena GZ. Tudi ta tožbeni razlog ni podan. Ob tem, da v izpodbijanem sklepu ni nikjer izrecno navedeno, da je sprejet zgolj na podlagi presoje obstoja pogoja iz 2. alinee drugega odstavka 36. člen GZ, je tudi iz vsebine izpodbijanega sklepa razvidno, da je tožena stranka obstoj pogojev za vstop v postopek presojala po vseh kriterijih, določenih v drugem odstavku 36. člena GZ, torej je presojala tudi, ali je podan pravni interes tožeče stranke. Da je temu tako, nenazadnje izhaja iz šestega odstavka obrazložitve izpodbijanega sklepa, v katerem je tožena stranka po presoji, opravljeni v prejšnjih odstavkih, pravilno zaključila, da tožeča stranka ni izkazala pravnega interesa za sodelovanje v postopku kot stranska udeleženka.

22.Tožeča stranka je svoj interes za vstop v upravni postopek utemeljevala tudi z navedbami, da je pri Upravnem sodišču, oddelek v Celju, začela spor IV U 162/2019, pred Ustavnim sodiščem pa zadevo U-I-120/19, in da bodo dela po DPN nepopravljivo vplivala na možnost izvršbe po končanih postopkih. Iz izpodbijanega sklepa izhaja stališče tožene stranke, da ti postopki niso povezani s postopkom izdaje gradbenega dovoljenja, niti ne predstavljajo podlage za sodelovanje v postopku. Sodišče ugotavlja, da tožeča stranka ni izpodbijala tega zaključka, je pa vendarle ponavljala navedbe o obstoju drugih postopkov pred sodišči in še navajala, da bosta navedena postopka lahko vplivala na umestitev viadukta Ravne 1 v prostor, zato z gradnjo po DPN ni mogoče začeti, dokler postopka ne bosta končana. Poleg tega, da gre za razširjene navedbe, te po presoji sodišča ostajajo na pavšalni ravni. Izostale so konkretizirane navedbe o vsebini zgoraj navedenih postopkov pred sodišči in vplivu postopkov na obravnavani upravni postopek, predvsem pa je ostal nepojasnjen vpliv drugih postopkov na pravice in koristi tožeče stranke v postopku za izdajo gradbenega dovoljenja za priključek Gaberke. Sodišče dodaja, da pravice udeležbe v tujem upravnem postopku ni mogoče utemeljevati na drugih nedokončanih postopkih pred sodiščem, iz katerih tako (še) ne izhaja nobena posledica.

23.Po navedenem je izpodbijani sklep pravilen in utemeljen na zakonu. Sodišče je zato na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 tožbo kot neutemeljeno zavrnilo.

K II. točki izreka

24.Odločitev o stroških postopka temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka. Tožeča stranka je zahtevala povrnitev stroškov upravnega spora, zato je sodišče v skladu s citiranim določim odločilo, da jih trpi sama.

-------------------------------

1Odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije, št. U-I-165/09 z dne 3. 3. 3011, 17. točka.

2Odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije, št. U-I-165/09 z dne 3. 3. 3011, 18. točka.

3Odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije, št. U-I-165/09 z dne 3. 3. 3011, 19. točka.

Zveza

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe Zakon o splošnem upravnem postopku (1999) - ZUP - člen 43, 43/1, 43/2 Gradbeni zakon (2017) - GZ - člen 36, 36/2

Pridruženi dokumenti

Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.