Jedro

Sodišče druge stopnje sicer nima pomislekov glede tega, da je imel sklep o rubežu z dne 29. 4. 2024 v določbah ZIZ predvidene pravne učinke že pred svojo pravnomočnostjo in pred pravnomočnostjo sklepa, s katerim je sodišče v zadevi I 848/2023 dne 20. 12. 2023 odločilo o vstopu novega upnika (tj. družbe A. d.o.o.) in torej tudi ob plačilu družbi A. d.o.o. (26. 7. 2024), ki je bilo izvedeno pred pravnomočnostjo navedenih sklepov. Vendar pa učinkov sklepa o rubežu ni mogoče širiti preko meja, ki jih določa ZIZ. Tako sicer drži, da sodišče s sklepom o rubežu dolžnikovemu dolžniku prepove poravnati terjatev dolžniku, upnik pa z rubežem pridobi zastavno pravico na zarubljeni terjatvi (prvi in tretji odstavek 107. člena ZIZ). Vendar pa upnik v izvršilnem postopku glede na specialno ureditev v ZIZ zgolj na podlagi rubeža terjatve ne glede na določbo 180. člena SPZ še ne pridobi tudi pravice, da od dolžnika zarubljene terjatve (dolžnikovega dolžnika) zahteva (ali prejme) izplačilo zneska v višini zarubljene terjatve. Rubež denarne terjatve je namreč zgolj prvo od izvršilnih dejanj, predvidenih v okviru izvršbe na denarno terjatev dolžnika (prvi odstavek 104. člena ZIZ). Pomen na podlagi rubeža pridobljene zastavne pravice pa je v zagotovitvi vrstnega reda (bodočega) poplačila upnika iz zarubljene terjatve za primer, da na zarubljeni terjatvi zastavno pravico pridobi več upnikov. Da bi se upnik iz zarubljene terjatve lahko tudi poplačal, mora rubežu (po pravnomočnosti sklepa o rubežu) slediti še prenos terjatve, in sicer, odvisno od predloga upnika, bodisi v izterjavo bodisi namesto plačila. V primeru prenosa v izterjavo upnik v skladu s specialno določbo prvega odstavka 120. člena ZIZ (šele) s prenosom zarubljene terjatve v izterjavo pridobi pravico od dolžnikovega dolžnika zahtevati izplačilo že zapadlega zneska zarubljene (in prenesene) terjatve. Tudi v primeru prenosa namesto plačila upnik šele s prenosom in posledičnim prehodom zarubljene terjatve na upnika pridobi pravico, da od dolžnikovega dolžnika zahteva plačilo (zapadle) zarubljene terjatve (127. člen ZIZ v zvezi s prvim odstavkom 421. člena OZ), s tem da se v posledici prenosa namesto plačila spremeni tudi pripadnost prenesene terjatve (ta preide v premoženjsko sfero upnika), saj s prenosom zarubljena terjatev do prenesenega zneska preide na upnika z učinkom odplačnega odstopa terjatve (127. člen ZIZ). Tako v primeru prenosa v izterjavo kot v primeru prenosa namesto plačila materialno upravičenje (izpolnitveni zahtevek), ki ga vključuje zarubljena terjatev, na upnika preide šele s prenosom. Upnik zato pred prenosom terjatve ni upravičen do prejema izpolnitve iz naslova poplačila zarubljene terjatve, tudi dolžnikov dolžnik pa vse do prenosa terjatve na upnika svoje obveznosti do dolžnika ne more veljavno izpolniti upniku.

slediti še prenos terjatve, in sicer, odvisno od predloga upnika, bodisi v izterjavo bodisi namesto plačila. V primeru prenosa v izterjavo upnik v skladu s specialno določbo prvega odstavka 120. člena ZIZ (šele) s prenosom zarubljene terjatve v izterjavo pridobi pravico od dolžnikovega dolžnika zahtevati izplačilo že zapadlega zneska zarubljene (in prenesene) terjatve. Tudi v primeru prenosa namesto plačila upnik šele s prenosom in posledičnim prehodom zarubljene terjatve na upnika pridobi pravico, da od dolžnikovega dolžnika zahteva plačilo (zapadle) zarubljene terjatve (127. člen ZIZ v zvezi s prvim odstavkom 421. člena Obligacijskega zakonika - OZ), s tem da se v posledici prenosa namesto plačila spremeni tudi pripadnost prenesene terjatve (ta preide v premoženjsko sfero upnika), saj s prenosom zarubljena terjatev do prenesenega zneska preide na upnika z učinkom odplačnega odstopa terjatve (127. člen ZIZ). Tako v primeru prenosa v izterjavo kot v primeru prenosa namesto plačila materialno upravičenje (izpolnitveni zahtevek), ki ga vključuje zarubljena terjatev, na upnika preide šele s prenosom.

Upnik zato pred prenosom terjatve ni upravičen do prejema izpolnitve iz naslova poplačila zarubljene terjatve, tudi dolžnikov dolžnik pa vse do prenosa terjatve na upnika svoje obveznosti do dolžnika ne more veljavno izpolniti upniku.

Tudi če bi družba A. d.o.o. na podlagi sklepa o rubežu z dne 29. 4. 2024 pred plačilom, izvršenim 26. 7. 2024, že pridobila zastavno pravico na terjatvah, ki so predmet izvršbe v obravnavanih zadevah,

glede na zgoraj pojasnjeno s plačilom družbi A. d.o.o., ki ga je (pred pravnomočnostjo sklepa o rubežu) 26. 7. 2024 izvršila družba B. d.o.o., terjatve F. d.o.o. do C. d.o.o., ki so predmet izterjave v obravnavanih izvršilnih zadevah, ne glede na dogovor o poplačilu obveznosti z dne 25. 7. 2024 niso mogle prenehati. Družba A. d.o.o. zgolj na podlagi rubeža terjatev pred prenosom terjatev namreč še ni mogla pridobiti upravičenja do prejema izpolnitve teh terjatev, dne 26. 7. 2024 opravljeno plačilo pa zato ne predstavlja veljavne izpolnitve obveznosti C. d.o.o. do F. d.o.o., na katere se nanaša sklep o rubežu.

Sodišče prve stopnje je tako materialnopravno zmotno zaključilo, da so s plačilom družbi A. d.o.o. poplačane terjatve iz naslova glavnic, pogodbenih obresti in zakonskih zamudnih obresti, ki se izterjujejo v obravnavanih izvršilnih zadevah, in sprejelo zmotno odločitev, ko je ugovoru po izteku roka pod točko I izreka v tem delu ugodilo in izvršbo za izterjavo teh terjatev ustavilo. Sodišče druge stopnje k temu še dodaja, da tudi naknadna izdaja sklepa o prenosu (tj. po opravljenem plačilu in po izdaji izpodbijanega sklepa), ne more sanirati neveljavnosti predhodne izpolnitve, ki je bila opravljena neupravičenemu prejemniku. Sodišče druge stopnje je zato pritožbi upnika ugodilo in sklep sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je ugovor po izteku roka v celoti zavrnilo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Ker je bilo že na podlagi zgoraj obrazloženega zaradi kršitev, ki jih je sodišče druge stopnje ugotovilo ob uradnem preizkusu izpodbijanega sklepa, pritožbi upnika treba ugoditi, se sodišče druge stopnje do pritožbeno očitanih kršitev ni posebej opredelilo.

Zaradi spremembe odločitve o ugovoru po izteku roka je bilo treba ponovno odločiti tudi o stroških ugovornega postopka. Dolžnik, ki v ugovornem postopku ni uspel, mora stroške svojega ugovora po izteku roka kriti sam, saj že iz tega razloga ne gre za stroške, ki bi jih upnik dolžniku neutemeljeno povzročil (šesti odstavek 38. člena ZIZ). Upniku pa mora dolžnik povrniti stroške njegovega odgovora na ugovor po izteku roka. Sodišče druge stopnje je upniku kot potrebne stroške (peti odstavek 38. člena ZIZ) v tej zvezi priznalo stroške sestave odgovora na ugovor po izteku roka v višini priglašenih 1.000 odvetniških točk (tar. št. 31/7 Odvetniške tarife - OT v zvezi s tar. št. 19 OT), kar ob vrednosti točke 0,60 EUR znaša 600,00 EUR, in 2% materialnih stroškov v višini 12,00 EUR (tretji odstavek 11. člena OT), skupaj 612,00 EUR. Upniku pa ni priznalo povrnitve stroškov za konferenco s stranko (300 točk) in za pregled listin in preučitev zadeve (100 točk), saj je plačilo za ta opravila odvetnika zajeto že v plačilu za sestavo odgovora na ugovor po izteku roka. Če dolžnik upniku stroškov ne bo povrnil v danem roku, mora od nastopa zamude plačati tudi zakonske zamudne obresti (prvi odstavek 299. člena OZ v zvezi s prvim odstavkom 378. člena OZ).

Na podlagi 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ je sodišče druge stopnje odločilo tudi o stroških pritožbenega postopka. Upnik, ki je v pritožbenem postopku uspel, je upravičen do povrnitve potrebnih pritožbenih stroškov (peti odstavek 38. člena ZIZ), medtem ko morata dolžnik in družba B. d.o.o. svoje stroške odgovora na pritožbo kriti sama. Sodišče druge stopnje je upniku kot potrebne priznalo stroške sestave pritožbe v višini 1.100 točk v znesku 660,00 EUR (tar. št. 31/7 OT v zvezi s tar. št. 19 OT) in materialne stroške v višini 2% do 1000 točk (20 točk oziroma 12,00 EUR) in 1% nad 1.000 točk (1 točka oziroma 0,60 EUR; tretji odstavek 11. člena OT), vse skupaj 672,60 EUR. Sodišče upniku glede na skupno sporno vrednost vseh obravnavanih zadev (80.924,08 EUR oziroma 134.873,47 točk) ni priznalo v višjem znesku priglašenih stroškov sestave pritožbe (tj. v višini 1.200 točk), saj za to v tar. št. 31/7 OT v zvezi s tar. št. 19 OT ni podlage. Prav tako sodišče druge stopnje upniku ni priznalo priglašenih stroškov konference s stranko (500 točk) in pregleda listin ter preučitve zadeve (200 točk), saj je plačilo za ta opravila odvetnika zajeto že v plačilu za sestavo pritožbe. Če dolžnik upniku stroškov ne bo povrnil v danem roku, mora od nastopa zamude plačati tudi zakonske zamudne obresti (prvi odstavek 299. člena OZ v zvezi s prvim odstavkom 378. člena OZ).

-------------------------------

1Ne pa tudi izpolnitve terjatev iz naslova izvršilnih stroškov, saj te terjatve s sklepom o rubežu I 848/2023 niso bile zarubljene. Ugovor po izteku roka je sodišče prve stopnje zato v delu, v katerem se nanaša na izterjavo odmerjenih izvršilnih stroškov, pod točko II izreka zavrnilo.

2Sodišče druge stopnje k temu dodaja, da upnik že na podlagi splošne določbe drugega odstavka 46. člena ZIZ ne more biti poplačan pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi (izjema velja le za poplačilo iz denarnih sredstev, ki jih ima dolžnik pri organizacijah za plačilni promet - tretji odstavek 46. člena ZIZ), kar pomeni, da upnik (razen v okviru izvršbe na denarna sredstva pri organizacijah za plačilni promet) tudi v primeru dovolitve izvršbe z novim sredstvom izvršbe nima pravice do poplačila v okviru izvršbe s tem sredstvom izvršbe pred pravnomočnostjo sklepa o dovolitvi izvršbe z novim sredstvom izvršbe. Kot bo pojasnjeno v nadaljevanju, pa v primeru izvršbe na dolžnikovo denarno terjatev upnikova pravica do poplačila iz zarubljene terjatve ne nastopi že s pravnomočnostjo sklepa o rubežu, ampak je odložena vse do prenosa te terjatve na upnika.

3Tj. z vročitvijo sklepa o rubežu dolžnikovemu dolžniku (drugi odstavek 107. člena ZIZ) oziroma, v primeru rubeža terjatve, zavarovane z zastavno pravico, ki je vpisana v zemljiški knjigi, z vpisom rubeža v zemljiško knjigo (113. člen ZIZ).

4180. člen SPZ določa: "Dolžnik zastavljene terjatve lahko po prejemu obvestila o zastavitvi veljavno izpolni samo zastavnemu upniku."

5Prim. VSL Sodba I Cp 240/2018 z dne 4. 7. 2018.

6Prvi odstavek 115. člena ZIZ.

7Tako tudi Damjan Orož, Izvršba na terjatev do dolžnikovega dolžnika, Zbornik Sodobno stvarno pravo 2021, str. 58.

8Tako tudi Damjan Orož, nav. delo, str. 57, ki v tej zvezi navaja, da izpolnitev, ki bi jo dolžnikov dolžnik po rubežu opravil dolžniku, nima učinkov v razmerju do upnika. Vendar pa dolžnikov dolžnik, če prenos terjatve še ni bil opravljen, hkrati tudi ne more veljavno izpolniti upniku, ampak se lahko svoje obveznosti, če je terjatev že zapadla, veljavno reši s sodnim pologom.

9Ker so terjatve, ki so na podlagi notarskega zapisa SV 166/2017 predmet izterjave v obravnavanih izvršilnih zadevah in ki so bile zarubljene v zadevi I 848/2023, zavarovane z zastavno pravico na nepremičninah, ki je vpisana v zemljiško knjigo, se v skladu s 113. členom ZIZ rubež teh terjatev opravi z vpisom rubeža v zemljiško knjigo (in ne že z vročitvijo sklepa o rubežu dolžnikovemu dolžniku, kot to na splošno velja na podlagi drugega odstavka 107. člena ZIZ). Dolžnik pa v ugovoru po izteku roka ni niti trdil, da bi bil rubež morebiti vpisan v zemljiško knjigo.

10Iz navedb, podanih v odgovoru na pritožbo, in iz odgovoru na pritožbo priloženega sklepa Okrajnega sodišča v Mariboru I 848/2023 izhaja, da je bil sklep o prenosu (v izterjavo) izdan 9. 5. 2025, torej po izdaji izpodbijanega sklepa in tudi po izvedbi plačila dne 26. 7. 2024.